Zmaga, ki ne bi mogla biti slajša

Koper – Ko je najboljši telovadec na konju z ročaji v zgodovini Krisztian Berki v Kopru naredil prvo manjšo napako, je Sašo Bertoncelj, ki Madžara doslej v finalih še nikdar ni premagal, pomislil, zakaj pa ne danes. Ko je naredil drugo napakico, si je rekel, mogoče bi ga pa res lahko, ko je naredil lažji seskok, je bilo jasno, kdaj, če ne zdaj ...

Pred kvalifikacijami in po njih je bilo jasno, da vloga favorita pripada Madžaru, nekdanjemu olimpijskemu, trikratnemu svetovnemu in šestkratnemu evropskemu prvaku, ki je na nedavnem prvenstvu stare celine brez sedme zvezdice ostal zgolj zaradi nenavadne napake, ko je prepozno prijel za konja. A Berki je tokrat z dvema manjšima napakama med sestavo in oddanimi tremi desetinkami točke pri seskoku ponudil priložnost tekmecem in Bertoncelj jo je znal izkoristiti. Resda bi lahko tudi sam kakšno malenkost v nastopu še popravil, a to je bila njegova najboljša letošnja sestava, končno mu jo je uspelo s treninga prenesti na tekmo. Takoj ko je seskočil z orodja, je vedel, da bi to moralo zadostovati za 1. mesto, na koncu se mu je bolj kot Berki, ki je bil tretji (14,600), približal Zoltan Kallai (14,700), zmaga z oceno 14,900 je bila prepričljiva.

»Po dveh slabih nastopih v kvalifikacijah Bakuja in Dohe se je zdaj dokončno odvalila velika skala od srca. Kotaliti se je sicer začela že v kvalifikacijah EP, a jo je nato v finalu nekaj ustavilo ... Res je sanjsko, ko se vse stvari postavijo na svoje mesto prav na domači tekmi – prva letošnja zmaga, prve stopničke in celo prvi finale svetovnega pokala, za nameček pa še zmaga nad Krisztianom,« je ugotavljal Bertoncelj, ki je slabo leto dni starejši od madžarskega tekmeca, ki se je pred njegovimi očmi razvil v najboljšega konjenika.

»Če premagaš Krisztiana, to pomeni, da si zelo dober, ker on redko nastopi slabo. Tokrat nam je sicer podaril tri desetinke pri seskoku in še dvakrat med sestavo po eno, sicer pa je to vaja, s katero zmaguje. Pri njemu je res treba izkoristiti vsako priložnost, ker nam jih ne ponudi veliko. Zato sem si tudi mislil, če ga ne premagam danes, potem ni nekaj v redu z mano,« je o prestižni zmagi dejal Gorenjec, ki je bil sprva prepričan, da je Berkija enkrat v finalnih bojih že premagal, potem pa se je spomnil, da bi ga moral ugnati, a so mu sodniki napačno pripisali težavnost ene prvine, zato je tudi v Glasgowu 2010 ostal za njim ... Zmaga v koprski Bonifiki je tako v hipu postala še slajša. Bertoncelj se sicer lahko pohvali, da se je prav na vseh 13 tekmah svetovnega pokala v Sloveniji uvrstil v finale, sobotna zmaga pa je bila njegova tretja domača, pri čemer je eno dosegel še v Mariboru, eno pa v Ljubljani.

Resda je bila po številu finalov to najslabša domača tekma za Slovence, a končni izkupiček je bil vendarle dober, ob Bertonclju pa je status naše najboljše telovadke znova potrdila Teja Belak. Še tretjič v sezoni je osvojila 3. mesto, ki se je zdelo najbolj realno že po kvalifikacijah, s katerimi sta najbolje opravili Brazilka Rebeca Andrade in Madžarka Boglarka Devai. Andradejeva je bila z oceno 14,600 daleč spredaj, Devaijeva je bila s 14,150 za Slovenko veliko bolj dosegljiva (14,025). »Vedela sem, da sem lahko z lepima skokoma tudi druga, pri čemer ne razumem najbolje, zakaj sem za prvi poskus dobila manj kot v kvalifikacijah, četudi je bila izvedba boljša. Morda Devaijeva tudi že žanje lepše ocene, ker je bila tretja na EP,« je ocenila Belakova, na koncu vendarle zadovoljna, saj so stopničke na vsaki takšni tekmi njen cilj, potem ko je uvrstitev v finale pač postala že rutinska.

Zmag v Kopru so se razveselili še Eddie Penev (parter), Larisa Andreea Iordache (dvovišinska bradlja, gred), Arthur Zanetti (krogi), Andrej Medvedev (preskok), Donnell Whittenburg (bradlja), Carina Kröll (parter) in Tin Srbić (drog).