Zmagovalca kategorizacije judo in gimnastika

Ljubljana – Bo leto 2012 eno od prelomnih za slovenski šport? Številni, tudi najvišji športni funkcionarji so v mesecih pred olimpijskimi igrami obljubljali jesensko »prevetritev« kategorizacije športa, ki je temelj za javno (so)financiranje posameznih športnih panog v Sloveniji. Pa bo res tako?

Zmagovalci javnih razpisov, ki jih vsako leto objavita Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO) in resorno ministrstvo (MIZKŠ), so bili v zadnjih letih povečini isti; gre za smučanje, atletiko, planinstvo, plavanje, rokomet, kajakaštvo, košarko, judo, veslanje in gimnastiko. Toda anketa, ki jo je tik pred olimpijskimi igrami v Londonu izvedla Mediana, je razkrila, da se slovenski državljani (N = 806), torej davkoplačevalci, ne strinjajo s trenutno delitvijo pogače, ki jo država (ne)posredno letno namenja športu. Rezultat ankete, ki sta jo naročila FŠO in Olimpijski komite Slovenije (OKS), je sorazmerno neugoden za nekatere tradicionalne in najvplivnejše panožne zveze pri nas, kot so gimnastika, kajakaštvo, veslanje, atletika in judo. Pri vprašanju »Koliko po vašem mnenju vpliva dosežen rezultat v posamezni panogi na to, da ste ponosni, da ste Slovenec?«, sta se med omenjenimi najslabše odrezala judo (22. mesto med 137 športnimi panogami) in gimnastika (33.), bolje pa veslanje (12.), atletika (14.) in kajakaštvo (17.). Podobno je bilo pri odgovoru na vprašanje »Koliko je po vašem mnenju prepoznavna posamezna športna panoga?« – judo je pristal na 22. mestu, gimnastika pa še sedem mest nižje. Velja opozoriti, da uspeh Urške Žolnir v Londonu ni vplival na položaj juda v anketi.

Odloča odbor za vrhunski šport pri OKS

Trenutno razmerje med športnimi panogami je posledica kategorizacije, ki vlada v slovenskem športu in očitno ne upošteva želje davkoplačevalcev, torej posrednih financerjev športa prek razpisov FŠO in MIZKŠ. Vrhunski šport je definiran s kategorizacijo, ki jo določa odbor za vrhunski šport pri OKS, ta odbor pa določa tudi merila za kategoriziranje športnikov v Sloveniji. Kategorizacija namreč ureja razmerje med športnimi panogami in daje oceno, koliko je posamezni športni uspeh dejansko pomemben. Odboru predseduje Bogdan Gabrovec (judo), v njem delujejo še Vladimir Sitar (kickboks), Iztok Čop (veslanje), Andrej Jeriček (atletika), Edvard Kolar (gimnastika), Franci Petek (smučanje), Boro Štrubelj (Fakulteta za šport), Janez Vodičar (predsednik vladnega sveta), Bojan Žmavc (kajakaštvo), Matjaž Kek (nogomet) in Memi Bečirović (košarka), toda slednja sta člana odbora le na papirju, saj se ne udeležujeta sej.

MIZKŠ spreminja uteži, FŠO jih ne more

Kategorizacija predstavlja temeljno merilo pri razdeljevanju javnega denarja v športu, upoštevajo pa jo tako pri razpisu MIZKŠ kot razpisu FŠO. Strokovni svet vlade za šport resda lahko v skladu z zakonom zviša razvrstitev posameznih zvez in panog za največ dva razreda, kar je v zadnjih letih že počel. Na ta način je popravljal izračune, ki so narejeni na temelju vnaprej pripravljenih meril in pogosto ne ustrezajo dejanskemu stanju v posameznih sezonah glede na nacionalni pomen športnih panog.

Bolj zvezane roke ima Fundacija za šport, ki bo 15. oktobra objavila razpis za leto 2013, razpisala pa bo za približno 30 odstotkov več sredstev kot letos (11,7 milijona evrov). Člani sveta FŠO – naslednja seja sveta bo že v ponedeljek – pri razdeljevanju razpisanih sredstev upoštevajo pravilnik FŠO, ta pa upošteva aktualno kategorizacijo. Ali drugače: odbor za vrhunski šport OKS bi moral, če bi upošteval željo davkoplačevalcev, prevetriti kategorizacijo najpozneje do konca decembra, ko se bo začelo proučevanje vlog, prispelih na razpis FŠO za leto 2013.