Conteja zanima le orkester, ne solisti

Nekdanji zvezdnik Alessandro Del Piero o Italiji, številki 10 in favoritih evropskega prvenstva.

Objavljeno
13. junij 2016 00.35
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik

Ljubljana – Alessandro Del Piero je legendarni član Juventusa in italijanske reprezentance, zato je bil pravšnji sogovornik pred prvim nastopom »azzurrov« na euru 2016. Eden večjih svetovljanov med italijanskimi nogometaši bo komentiral tekme na italijanskem Skyu, pred tem je spregovoril za časnik Gazzetta dello Sport.

Alessandro, mineva deset let od mundiala v Nemčiji. Kako močno ponosni ste postali odtlej, bolj ali manj?

Veliko bolj. Zmagati na svetovnem prvenstvu je nekaj edinstvenega, lepega in zahtevnega, tega ne moreš pozabiti.

Kako vidijo nogometno Italijo v tujini?

V tujini so nas prehiteli Britanci in Španci. Na lokalnih igriščih opaziš otroke v majicah Reala, Barcelone in Manchester Uniteda, manj pa Juventusa. Mlajši imajo pač radi spektakle. V nekaterih delih sveta smo kljub temu še vedno močni. Saj v nogometnem znanju ne zaostajamo za tujino, imamo le manjši ekonomski potencial za nakupe najboljših nogometašev.

Lahko pomaga tuji kapital, ki je vse bolj prisoten v Italiji?

Če bomo s tujimi lastniki poravnali dolgove in se približali najbogatejšim, jih ne smemo kritizirati. Le italijanske duše ne smemo izgubiti.

V zadnjem času je bilo veliko polemik o tem, ali si Thiago Motta zasluži majico s številko 10.

Na euru 1996 v Angliji nam je selektor Arrigo Sacchi razdelil številke po abecednem vrstnem redu ... Dobil sem številko 14, desetica je pripadla Albertiniju. Pozneje, ko je prišel v reprezentanco Totti, sva si izmenjavala številko 10. Ključno je, da celotno moštvo diha kot eno. Če ima številko 10 na hrbtu Motta, naj jo ima Motta. Tovrstne teme so zanimive, ko gre reprezentanci navidez slabo. Poznam selektorja, vem, da bo vladalo v reprezentanci delovno vzdušje, zato sem optimističen.

Vratar Buffon, Barzagli, Bonucci in Chiellini so bili še leta 2012 vaši soigralci. Ste pričakovali, da bodo udarni branilci tudi štiri leta pozneje?

Z Gigijem in Andreo sem postal svetovni prvak, Chiellini je vzorčen primer profesionalca, Bonucci pa je nenehno lačen novih uspehov. Dobro jih poznam, zato nisem presenečen nad njihovo vztrajnostjo.

Kdo so vaši favoriti?

Nemčija je vnovič močna, Francija pa bo igrala tekme na svojih tleh, ob tem bo Francoze nosil patriotski duh po lanskih terorističnih napadih. Tudi Španija lahko vnovič pride vse do konca. Italijo bi uvrstil v skupino možnih presenečenj skupaj z Belgijo in Anglijo.

Če odmislite obrambo, se sooča Italija z generacijsko krizo?

V zvezni vrsti nam manjkata udarna vezista Verratti in Marchisio, četudi vem, da bo Conte zahteval kolektivno igro, s katero bi nadomestili tovrstne odsotnosti. Verjamem, da se vsi skupaj zavedajo starega nogometnega pravila: dober napad prodaja vstopnice, dobra obramba prinaša naslove prvaka. Leta 2006 smo v Nemčiji prejeli le dva gola! Toda, pozor, tudi v našem napadu vidim fante, ki so polni želje in motiva.

Veliko se govori še o enem igralcu Juventusa. Mislite, da je prišel čas Paula Pogbaja?

Razmere so mu vsekakor (lahko) pisane na kožo: Francija igra pred svojimi navijači. Paul je kljub mladosti vsako leto bolj izkušen, toda doslej še ni igral pod takim pritiskom, ki ga čaka v prihajajočih tednih. To bo zanj zelo dober test.

Se strinjate s trditvami, da je edini pravi zvezdnik te reprezentance prav selektor Antonio Conte?

Premoremo nogometaše s pravim značajem, zelo je pomembna tako prisotnost Buffona kot tudi drugih branilcev. Ne drži, da nimamo zvezdnikov, čeprav je res, da Contejeva filozofija tako ali tako ne vsebuje zvezdništva. Conte se ne ukvarja s solisti, pač pa z orkestrom.

Menite, da je Giampiero Ventura pravi mož za selektorja, ali bi morali po Conteju ustoličiti koga mlajšega?

Premore zahtevano kakovost, ob tem je nogometni učitelj in bo gotovo uspešno nadaljeval po Contejevi poti.