Tiskane izdaje
Berlin – Mešani občutki v teh dneh po vrnitvi v domovino prevevajo tako nemške nogometaše kot med njihovo vodstvo in množico rojakov, za katere je sleherno veliko tekmovanje z reprezentančnim »elfom« kot 5. letni čas. Svetovni prvaki so namreč jasno napovedovali tudi lov na prestižno evropsko lovoriko, a so jih v polfinalu ustavili gostitelji …
Jasno, da je bilo ljudstvo po Berlinu, Hamburgu, Münchnu, vasicah ob vznožju Bavarskih alp ali ribiških krajev ob Severnem morju razočarano, ko so se ob koncu četrtkovega večera veselili vzhičeni Francozi, na nogometnem igrišču ponavadi poraženci proti nemški reprezentanci. A tako, kot so to dolga leta boleli spodrsljaji proti italijanski tekmici, pa so jo zdaj za uvrstitev med najboljše štiri na tem euru le ugnali, se je zgodba obrnila proti francoskim sosedom. Resda so ob odhodu s prvenstva v taboru svetovnih prvakov poudarjali, da še naprej ostajajo edina nogometna sila, ki se je na slehernem od velikih tekmovanj v zadnjem desetletju neprekinjeno uvrščala med elitno četverico, a potem ko je pred dvema letoma osvojila naslov najboljše na svetu, je bilo na dlani, da bo tu štela zgolj evropska lovorika.
»Le kam je izginila nemška samokritika,« so se v osrednjem komentarju po sklepnem nastopu »elfa« v Marseillu spraševali pri uglednem Frankfurter Allgemeine Zeitungu. Selektor Löw je namreč po porazu govoril predvsem o kakovosti njegovega moštva, zadovoljstvu nad opravljenim, odkrito tudi o upravičeni enajstmetrovki za tekmece, kar pozabljal pa je tudi na napake njegovega »elfa«, ki jih pred dvema letoma v Braziliji na tekmah odločitve ni bilo.
Nemško moštvo je bilo to pot premalo učinkovito, udarni napadalni up Thomas Müller je bil v reprezentančnem dresu tokrat povsem neprepoznaven, tako v strokovnih krogih kot med navadnimi smrtniki, ki v živahnih poletnih pivskih vrtovih po Nemčiji v teh dneh kajpak pogosto razpredajo o EP, ni konca ugibanj o učinku in nadaljevanju nogometne in zlasti reprezentančne poti Bastiana Schweinsteigerja. Potem ko se je po Braziliji od nacionalnega dresa poslovil kapetan Philipp Lahm, je prestižna vloga pripadla prav njegovemu dolgoletnemu münchenskemu soigralcu, zdaj nogometašu Manchester Uniteda, ki pa je na Otoku v pomladnih mesecih te sezone zaradi poškodbe igral zelo redko. Vprašljiva je bila tudi njegova navzočnost na EP. A »Schweini«, pred katerim je zdaj najprej poroka s srbsko teniško zvezdnico Ano Ivanović, slovi po izjemni pripadnosti slačilnici, na igrišču je neuklonljivega duha, zato tudi za strokovno vodstvo ni bilo dvoma, da bo v Franciji igral. Toda takšnega učinka kot v preteklosti le ni ponudil, povrhu je še naivno zakuhal enajstmetrovko za prvi gol gostiteljev v polfinalu …
»Vodil je Nemčijo k naslovu najboljše na svetu, v nogometu je dosegel res veliko, zakaj bi zdaj morali poslušati kritike? Zato je zdaj pravi čas, da se poslovi od reprezentance,« je v kolumni za dva časnika, Express iz Kölna in TZ iz Münchna, zapisal Michael Ballack, dolgoletni kapetan »elfa«. Vprašanju o prihodnosti pri reprezentanci se Bavarec že v pogovoru z nemškimi poročevalci po polfinalu v Marseillu ni mogel izogniti, a njegova vztrajnost naj bi ga še vedno vodila tudi v slačilnico izbrane vrste. Predvsem pri sedanjem selektorju Löwu.
Pa bo 56-letnik iz Schwarzwalda ostal na klopi reprezentance? Pogodbo ima do leta 2018, razmišlja že o kvalifikacijah za SP, ki se bodo za Nemčijo septembra začele v Oslu, toda korak navzdol s tem polfinalom po tisti sanjski Braziliji mu ne dopušča mirnega spanca. O nasledniku pa bojda ni dvomov. Resda bi marsikdo med privrženci namesto Jogija na klopi rad videl enega od dveh najbolj spoštovanih klubskih trenerjev zadnjega vala, vendar pa ima Jürgen Klopp pogodbo v Liverpoolu do leta 2022, Thomas Tuchel pa v Dortmundu do 2018. Prvi kandidat je tako Matthias Sammer, športni direktor Bayerna, ki bi skoraj postal selektor že po Klinsmannovem odhodu pred desetimi leti, a so se takrat pri zvezi odločili za Löwa.
