Privabiti otroke in ustrezno podpreti njihove trenerje

Janez Drvarič, trener: »Ne danes ali jutri, že včeraj bi moral veljati rek, kuj železo, dokler je vroče. Po domačem evropskem prvenstvu smo prelahko izpustili priložnost za razvoj. Resda je zdaj tudi rezultat, toda treba je aktivirati vse sile in na vseh področjih, ki lahko dvignejo raven košarke. Izpostavil bi strokovnega. Imamo dovolj trenerskega znanja, a je stroka podcenjena delovna sila. Pri tem mislim na trenerje ustvarjalce v mlajših kategorijah. Zagotoviti jim je treba osnovne razmere za delo, jih ustrezno plačati, da bi sadove želi na vrhu košarkarske piramide – v članskih kategorijah, najprej v klubih, nato še v reprezentanci. Igralska baza se mora razširiti, se še bolj usmeriti v šole in iskati najbolj nadarjene. Ustaviti je treba prehitre odhode mladih igralcev v tujino in omejiti vpliv agentov. Luka Dončić v tem ne sme biti vzor. On je izjema. Če bi strnil, potrebujemo širino in kakovost. Pomoč države je pričakovana, ampak iz izkušenj v Italiji vem, da imamo rezerve v manjših zasebnih pokroviteljih. Na močne tuje ne moremo računati.«

Dušan Hauptman, nekdanji reprezentant in trener: »Če takoj ne bomo začeli izkoriščati zmage, bo v letu, dveh znova vse po starem. Učinka evropskega zmagoslavja bosta povečanje števila mladih igralcev in boljši denarni položaj zveze. Kar zadeva reprezentanco upam, da bo čim več zdajšnjih junakov s strokovnim štabom vred ostalo na tej 'zlati barki'. Dolgoročno pa je edina prava razvojna pot izboljšati delo v mlajših kategorijah. Za množičnost se ta trenutek ni treba bati, toda pritegniti je treba trenerje. Prepričan sem, da brez ustrezno izobraženega strokovnega kadra, ki ga je treba tudi dostojno plačati, razvoj mlajših igralcev ne bo šel v pravo smer. Vedno sem trdil, da je lažje biti selektor kot trener mlajših igralcev, saj zahteva več odgovornosti. Da bi čim bolje opravljali svoj poklic, morajo biti celostne osebnosti, ne le strokovno, marveč tudi pedagoško in socialno. Iz izkušenj vem, da so klubi varčevali na njihov račun, kar pa ni dobro.«

Goran Jagodnik, nekdanji reprezentant: »Pričakujemo povečan naval otrok, saj bodo hoteli postati novi dragići in dončići. Pravilno jih moramo usmerjati in imeti dobre trenerje za mlajše kategorije. Košarkarska zveza mora zdaj še več pozornosti nameniti razvoju trenerjev za najmlajše. Z zlato kolajno je potrebno privabiti tudi čim več sponzorjev, da pridejo h košarki, a ne samo za zvezo, ampak tudi za klube. Če bomo ravnali pravilno, potem ne bo kadrovske luknje, drugače bomo na novo kolajno spet čakali petindvajset let. Tudi nam pri klubu Primorska iz Kopra bo lažje, saj nam ta reprezentančna kolajna odpira več vrat. Če ne drugega, lahko pridemo vsaj do več pogovorov, tako da lahko privabimo k sodelovanju še kakšnega lokalnega podjetnika. Vse mora biti povezano – potrebujemo dobre sponzorje, dobre trenerje, dobre sodnike … Vse lahko izboljšamo in v vse lahko vlagamo. Če bomo povezani, potem bomo imeli močno verigo. Največji problem je, ker klubi najbolj varčujejo pri trenerjih mlajših selekcij, čeprav se tam otroci naučijo prvih košarkarskih vrlin. Če to preskočiš, imaš vedno probleme. Potrebujemo dobre trenerje, ki morajo biti dobro plačani.«

Zoran Martič, trener: »Igrišča morajo biti spet polna. Izkoristiti moramo to odmevnost, da se bodo otroci odločili za košarko in ne za kaj drugega. Košarka je zdaj vroča, pri privabljanju otrok pa morajo največ storiti klubi. Morda bi lahko za pomoč prosili kar reprezentante, da pomagajo lokalnim klubom, v katerih so odraščali. Zraven lahko pomaga zveza, da klubom omogoči boljše finančno stanje, saj se skoraj vsi klubi spopadajo z velikimi finančnimi težavami. Od nekdaj je slovenski problem, da so najbolj podcenjeni trenerji najmlajših igralcev, čeprav je njihova vloga izjemna. V mlajših selekcijah ne smemo biti obsedeni z rezultati, ampak z razvojem igralcev. Trenerji v mlajših kategorijah morajo ustvarjati igralce, ne rezultatov, saj ima lahko slovenska košarka korist samo od igralcev, od pionirskih lovorik pa prav nič. Kar mladeniči spustijo v najzgodnejših letih, se potem ne morejo več naučiti, telesno moč pa lahko pridobivajo tudi pri tridesetih letih. Prav zato imamo preveč košarkarsko nepopolnih igralcev. Zveza lahko uspeh uporabi za privabljanje sponzorjev. Tudi slovensko ligo je treba dvigniti na višjo raven, da ima večjo prepoznavnost, morda bi lahko poskrbeli za več televizijskih prenosov. Katastrofalen trend je še v tem, da mladi igralci raje odidejo v tujino že pri dvanajstih ali trinajstih letih, ker so ocenili, da se bodo drugje bolje razvijali. To sicer ni problem za reprezentanco, ampak za klube, saj je zato slabša slovenska liga.«

Slavko Duščak, nekdanji košarkar: »Največ bomo storili, če bomo mlade vrnili nazaj na igrišče, saj na mladih svet stoji. Odmevnost košarke v Sloveniji je na vrhuncu, saj so v zadnjih dneh vsi gledali slovenske tekme. Težko bomo zdaj na silo vlačili otroke v košarko, toda če to ni dovolj velik magnet, da privabimo otroke, potem ne vem, kaj bi lahko bil še večji. Zagotovo je potrebno izboljšati pogoje za trenerje, toda za to morajo poskrbeti klubi in najti denar. Košarkarska zveza bo težko z denarjem podpirala klube, saj ima vsak klub svoje odgovorne ljudi. Treba bo iti do sponzorjev in potrkati na vrata, četudi dobiš samo sto evrov. Ne smemo čakati, da bodo gospodarstveniki kar sami hodili v košarko. Predstaviti moramo to zlato kolajno in mlade slovenske fante, da jih sponzorji podprejo. Problem je tudi v tem, da je košarka vreča brez dna. Težko dobiš povrnjen nazaj svoj vložek. V nogometu pri vsakem prestopu dobijo vsi klubi nekaj od odškodnine, pri košarki samo zadnji klub.«