Doma polom, na tujem razcvet

Ljubljana – Seveda se vzneseni ljubitelji hokejske igre na Slovenskem že dolgo zavedajo, da v našem ozkem manevrskem prostoru preprosto za najboljše ni dovolj priložnosti, zato so se največji mojstri palica in ploščka pogosto uveljavljali v ligaških tekmovanjih na tujem, toda tako velike razpoke med slovenskimi asi onstran meja in domačim tekmovanjem kot zdaj preprosto še ni bilo.

Jasno, da je ponedeljkova prepričljiva zmaga Jesenic proti italijanskim tekmecem iz Canazeija razveselila stalno bazo 600 obiskovalcev v Podmežakli, toda že to število obiskovalcev jasno razkriva, da poznavalci hokejske igre v Gornjesavski dolini močno pogrešajo kakovostnejše tekmovanje in ase vidnejše ravni, kot so jih občudovali dolga desetletja. In takrat je bila »stara dama«, kot mnogi Jeseničani ljubkovalno pravijo svoji ledni dvorani, s svojo zmogljivostjo za prek 5000 obiskovalcev pogosto premajhna za vse, ki so si želeli uživati v dinamiki hokejske igre. Podobno je bilo tudi s Tivolijem, kjer danes niz Olimpijinih spodrsljajev, tekmovalnih in organizacijskih, spremlja le še peščica največjih zanesenjakov, ob drugih ledenih ploskvah pri nas pa le enkrat ali dvakrat na leto, denimo v Celju ali na Bledu, tribune vsaj malce bolj oživijo. Slednji je sicer postal bazni tabor slovenske hokejske reprezentance, ko pa se beseda zasuče okrog naših risov, se pri priči na lica omenjenih hokejskih privržencev, pogosto prav zagrenjenih, nariše nasmeh!

Slovenski hokejisti pišejo na tujem poglavja, kot jih niso še nikdar prej. Dobro, desetletje Anžeta Kopitarja v Los Angelesu z dvema Stanleyjevima pokaloma (2012, 2014) pripada prav posebnemu poglavju, tudi vzpon Jana Muršaka, hokejista največjega kluba evropske hokejske zgodovine, CSKA iz Moskve, nikogar več ne preseneča. Toda prav zadnji dnevi razkrivajo moč in konkurenčnost tudi drugih slovenskih hokejistov sicer izjemno ostri konkurenci zahtevnega okolja.

Tako sta se na prestižnem Spenglerjevem pokalu, najstarejšem mednarodnem hokejskem turnirju stare celine, včeraj kar med seboj pomerila Rok Tičar (Jekaterinburg, Rus) in Blaž Gregorc (Hradec Kralove, Češ). Nad Robertom Saboličem so v Vladivostoku tako navdušeni, da so z njim podpisali že novo pogodbo za prihodnjo sezono, Žiga Jeglič je bil spet med junaki pomembne Slovanove zmage proti moskovskemu Spartaku v KHL, ko je mojstrsko zadel iz kazenskega strela za pomembni točki v lovu bratislavskega moštva na končnico. »Pred nami je še niz šestih tekem na domačem ledu, gremo po nove zmage,« je bil dobre volje napadalec, obenem vesel napovedanega prihoda prijateljev iz domačih krajev za silvestrovanje kot tudi ureditve razmer pri klubu, ki se je jeseni znašel v denarni krizi: »Pri klubu so dobili novega pokrovitelja, pri priči smo dobili izplačane dolgove, upam le, da bomo poslej res razmišljali le še o hokeju.«

Razveseljiv pa je tudi zadnji učinek slovenskih igralcev pri avstrijskih klubih v EBEL – Mitja Robar je z golom v podaljšku prinesel zmago celovškemu moštvu, Ken Ograjenšek je za graški gol odločitve prispeval podajo, Jan Urbas pa je resda s svojimi Beljačani izgubil z 2:5, a je dosegel oba gola za VSV …