Južni Tirolci pokvarili tivolsko veselico
Zmaji na 3. tekmi finala AHL zapravili vodstvo s 4:2. Jutri novi dvoboj.
Odpri galerijo
Po dolgih letih so se Olimpijini hokejski privrženci v velikem številu zbrali v Tivoliju, a na koncu slavja niso doživeli. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Tretja finalna tekma alpske hokejske lige, ki je po dolgem času skoraj do vrha napolnila tivolske tribune, ni bila za tiste rahlih živcev. Domači hokejisti pa so zapravili lepo priložnost za vodstvo v seriji na štiri zmage. Tako pa zdaj vodi Brunico z 2:1, naslednja tekma bo v Ljubljani že jutri, tokrat ob 19.15.
Kar nepričakovano visoka zmaga ljubljanskih zmajev s 7:1 je prebudila hokejski Tivoli, katerega tribune so obiskali danes tudi tisti, ki jih tu na tekmah že vrsto let ni bilo. Dejansko je finale alpske lige oživel športno sceno glavnega mesta, hokejisti iz Brunica so pravzaprav že drugič v nekaj dneh doživeli tekmo pri nas ob polnih tribunah: pred dnevi v polfinalu na Jesenicah in zdaj še v ljubljanski dvorani.
Kajpak je občinstvo po petkovem zeleno-belem podvigu na tujem sanjalo o novi zmagi in tako že polovici opravljene poti do lovorike, a hitro je bilo jasno, da tu lahke naloge ne bo. Vodilni gol so namreč dosegli gostje, povrh z igralcem manj na ledu, ko ga je ob pretirano tvegani podaji v napadalni tretjini polomil Sašo Rajsar. Toda Olimpijin Tržičan je hitro popravil svoj spodrsljaj – s pomembnim golom za izenačenje. Tivoli je vnovič oživel, dinamičen boj na ledu je vračal spomine v preteklost, ko je bilo v tej dvorani ob številnih gledalcih mogoče marsikaj doživeti.
Živahna Olimpija je garala za vodstvo, racionalni in izkušeni Brunico je ohranjal mirno kri. Polom na petkovi domači tekmi ga ni potrl in nato prav tako ne tudi zaporedna ljubljanska gola za prednost 4:2 po 40 minutah. Že tivolska preteklost pozornim obiskovalcem razkriva, da je bila druga tretjine tekme pogosto po domačih notah, a obenem so se tudi dogajali že vidni zasuki v prid tekmecev. In enega takšnih so nato danes uprizorili hokejisti Brunica, prepričljivo najboljšega moštva v rednem delu tekmovanja.
Moštvo, ki je s svojo povezano in v trenutkih odločitve zelo zbrano igro že v polfinalu strlo čvrst jeseniški oreh, je v zadnjem delu pokazalo zobe, že po 13 sekundah igre napovedalo preplah pod Šišenskim hribom, nato pa nizalo nevarne akcije in zablestelo zlasti v trenutkih prednosti igralca več. V tej hokejski prvini je uprizarjalo poglavja iz učbenikov, štirikrat imelo številčno premoč in to trikrat kronalo z golom. Le nekaj več kot sedem minut so gostje potrebovali za zasuk od 2:4 do 5:4, povrhu so si priigrali še nekaj priložnosti, Ljubljančanov takrat ni bilo spoznati.
»Hudo mi je zaradi gledalcev. Lepo je bilo priti v poln Tivoli, le želim si, da bi bilo tako tudi v nadaljevanju končnice. Ne gre mi pa v račun, da smo dobili gol že po 13 sekundah, ko smo imeli na ledu izkušene hokejiste,« se je čudil strateg zmajev Jure Vnuk.
Ti so resda v zadnjih minutah premaknili v višjo prestavo, poskusili vsaj izenačiti in zgodbo o lovu na zmago nadaljevati v podaljšku, toda igralci italijanskega moštva se z izkušenim vratarjem Colinom Furlongom niso več dali. Po petkovem šoku na domačem ledu so se vrnili med žive in zdaj v psihološki prednosti ob novem vodstvu pričakujejo današnjo tekmo. »V končnici res ni pomembno, ali na posamezni tekmi zmagaš za sedem, osem golov ali le z 1:0. Pomemben je le skupen izid, zdaj se moramo zbrati, da bi spet izenačili,« je po koncu poudaril branilec Žiga Svete.
Kar nepričakovano visoka zmaga ljubljanskih zmajev s 7:1 je prebudila hokejski Tivoli, katerega tribune so obiskali danes tudi tisti, ki jih tu na tekmah že vrsto let ni bilo. Dejansko je finale alpske lige oživel športno sceno glavnega mesta, hokejisti iz Brunica so pravzaprav že drugič v nekaj dneh doživeli tekmo pri nas ob polnih tribunah: pred dnevi v polfinalu na Jesenicah in zdaj še v ljubljanski dvorani.
Kajpak je občinstvo po petkovem zeleno-belem podvigu na tujem sanjalo o novi zmagi in tako že polovici opravljene poti do lovorike, a hitro je bilo jasno, da tu lahke naloge ne bo. Vodilni gol so namreč dosegli gostje, povrh z igralcem manj na ledu, ko ga je ob pretirano tvegani podaji v napadalni tretjini polomil Sašo Rajsar. Toda Olimpijin Tržičan je hitro popravil svoj spodrsljaj – s pomembnim golom za izenačenje. Tivoli je vnovič oživel, dinamičen boj na ledu je vračal spomine v preteklost, ko je bilo v tej dvorani ob številnih gledalcih mogoče marsikaj doživeti.
Živahna Olimpija je garala za vodstvo, racionalni in izkušeni Brunico je ohranjal mirno kri. Polom na petkovi domači tekmi ga ni potrl in nato prav tako ne tudi zaporedna ljubljanska gola za prednost 4:2 po 40 minutah. Že tivolska preteklost pozornim obiskovalcem razkriva, da je bila druga tretjine tekme pogosto po domačih notah, a obenem so se tudi dogajali že vidni zasuki v prid tekmecev. In enega takšnih so nato danes uprizorili hokejisti Brunica, prepričljivo najboljšega moštva v rednem delu tekmovanja.
Usodnih sedem minut
Moštvo, ki je s svojo povezano in v trenutkih odločitve zelo zbrano igro že v polfinalu strlo čvrst jeseniški oreh, je v zadnjem delu pokazalo zobe, že po 13 sekundah igre napovedalo preplah pod Šišenskim hribom, nato pa nizalo nevarne akcije in zablestelo zlasti v trenutkih prednosti igralca več. V tej hokejski prvini je uprizarjalo poglavja iz učbenikov, štirikrat imelo številčno premoč in to trikrat kronalo z golom. Le nekaj več kot sedem minut so gostje potrebovali za zasuk od 2:4 do 5:4, povrhu so si priigrali še nekaj priložnosti, Ljubljančanov takrat ni bilo spoznati.
»Hudo mi je zaradi gledalcev. Lepo je bilo priti v poln Tivoli, le želim si, da bi bilo tako tudi v nadaljevanju končnice. Ne gre mi pa v račun, da smo dobili gol že po 13 sekundah, ko smo imeli na ledu izkušene hokejiste,« se je čudil strateg zmajev Jure Vnuk.
Ti so resda v zadnjih minutah premaknili v višjo prestavo, poskusili vsaj izenačiti in zgodbo o lovu na zmago nadaljevati v podaljšku, toda igralci italijanskega moštva se z izkušenim vratarjem Colinom Furlongom niso več dali. Po petkovem šoku na domačem ledu so se vrnili med žive in zdaj v psihološki prednosti ob novem vodstvu pričakujejo današnjo tekmo. »V končnici res ni pomembno, ali na posamezni tekmi zmagaš za sedem, osem golov ali le z 1:0. Pomemben je le skupen izid, zdaj se moramo zbrati, da bi spet izenačili,« je po koncu poudaril branilec Žiga Svete.
