Kopitar bi bil rad v Pjongčangu in na SP, a prek delodajalcev ne gre

Vodilni slovenski hokejist je dober mesec po vrnitvi domov iz ZDA spregovoril o sezoni, risih in poletju.
Fotografija: FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Bled – Že tako kot vrst let je med svojim bivanjem v domovini Anže Kopitar, edini Slovenec v NHL, spregovoril za novinarje in posebej tudi za Delo. Tokrat so se besede med srečanjem z njim sukale okrog pisane sezone onstran Atlantika, olimpijskih igrah in risih na SP, prostem času in odločitvi očeta Matjaža, da se vrne na slovensko reprezentančno klop.


Dober mesec je minil od vaše vrnitve domov iz Severne Amerike, kaj se je v vsem tem času, odkar ste doma, dogajalo?

Tokrat res ni bilo kakšnih posebnosti, napoči čas za družinske obiske, srečanja s prijatelji. Večinoma smo na Bledu, nekajkrat bili pri ženinih sorodnikih na Štajerskem, otroka se privajata na drugačno okolje od tistega, ki nas spremlja v ZDA. Vse skupaj je zdaj tu upočasnjeno, za prestavo ali dve nižje, kar mi glede na natrpan urnik v NHL prav ustreza.


Precej obveznosti ste imeli kot kapetan Kraljev nazadnje tudi po tistem hitrem slovesu od končnice, ko so vas novinci iz Las Vegasa ugnali v uvodni seriji s 4:0.

Gre za proces sestankov in srečanj, ki se časovno raztegnejo na več kot dva tedna. Temeljite analize sem se lotil najprej s športnim direktorjem, nato njegovim prvim sodelavcem, s trenerji, kajpak tudi soigralci. Gre za psihične napore, ko se moraš marsikaj spomniti iz preteklosti, tudi tistih manj prijetnih dogodkov na ledu. Ni to kar tako, da bi se tam usedel za deset minut in zaprl vrata.


Očitno po vsem tem, kar ste povedali, ni bilo časa, da bi okrepili našo reprezentanco na SP?

Ne, v takšnem urniku to, žal, ni bilo mogoče. Moram preprosto spoštovati delodajalce, druge poti ni. Tudi tisti, ki so napovedovali svoj odhod iz NHL na olimpijski turnir, želje niso mogli uresničiti, ker so na koncu morali upoštevati tiste, za katere delajo.


Kako pa se zdaj ozirate k temu, da vas ni bilo na OI?

Osebno mi je zelo žal, po imenitnih izkušnjah iz Sočija sem si želel doživeti tudi Pjongčang. Tako sem stiskal pesti za soigralce od daleč, vseh tekem pa si zaradi časovne razlike nisem mogel ogledati neposredno. Za v prihodnje, torej za Peking 2022, pa si mislim, da bi bilo prav, ko bi na olimpijskem turnirju igrali vsi najboljši hokejisti.


Vaš oče Matjaž se vrača na reprezentančno klop, kako gledate na to, ste presenečeni?

No, pa saj to še ni uradno …


Ni, toda ponudba zanj je na mizi, tudi on nam je potrdil, da ga zanima nov izziv z risi.

To pa drži. Če sem presenečen? Malce se mi zdi samoumevno, da bi se vrnil, malce pa tudi noro … Ampak o vsem skupaj raje vprašajte njega.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Sicer pa sta lani poskrbela za nekaj sprememb v teh poletnih pripravah, kako bo glede treninga letos?

Drži, res so bile tiste lanske priprave v nekaterih podrobnostih drugačne kot v preteklosti. Sledila je nato učinkovita sezona, naredil sem korak navzgor, zato bova vztrajala pri tem programu. Želel bi si, da bi bil spet učinkovit, za moštvo pa, da bi doseglo več kot v tej zadnji končnici.


Kaj se je pravzaprav zgodilo, so vas novinci iz Las Vegasa tako presenetili?

Priznam, res so presenetili. Poglejte, če bi lahko izbiral med Anaheimom, San Josejem in Vegasom, bi si za tekmeca v končnici izbral prav slednjega. Toda hokejisti tega moštva so igrali neobremenjeno, brez pritiska, tudi zato so zmagovali.


Kaj pa Washington s prvim Stanleyjevim pokalom?

To je pa glede na to, da je bilo to moštvo v zadnjih letih nenehno v vrhu, pričakovano.


Imate doma kaj časa za stike s svojimi dolgoletnimi prijatelji iz hokejske reprezentance?

Zdaj imajo tudi ti čedalje več družinskih obveznosti, pa ni več toliko časa za skupno druženje. Smo pa nenehno v stiku, brez skrbi, se bomo že še ujeli …


Kako pogosto pa ste na igrišču za golf?

Manj, kot bi si želel, a vseeno najdem čas za ta konjiček. Verjamem, da bom še dolgo užival na zelenicah.
 

Komentarji: