Matjaž Kopitar spet na vroči klopi
Nekdanji selektor risov naj bi nasledil Iva Jana
Odpri galerijo
Matjaž Kopitar je bil nazadnje evropski oglednik moštva Los Angeles Kings. FOTO Leon Vidic
Tekmovalni hokejski sezoni je v Sloveniji odzvonilo v zadnjih dneh aprila, a uradno jo bodo sklenili na današnjem letnem zasedanju skupščine HZS. Zarisali bodo smernice naslednje zime z domačim vrhom v Stožicah, svetovnim prvenstvom skupine B. Risi pa bodo takrat imeli novega selektorja, najverjetneje starega znanca Matjaža Kopitarja.
Vrnitev nekdanjega prvega moža slovenske hokejske klopi uradno še ni potrjena, o odločitvi nihče noče govoriti, dokler zares ne bo podpisane pogodbe, a že ko smo se ob odhodu iz Kazahstana, kjer v prvem majskem tednu Slovenija ni uresničila cilja vrnitve med najboljše na svetu, pogovarjali z Dejanom Kontrecem, menedžerjem reprezentance, smo hitro zaznali, da se zaupanje Ivu Janu izteka.
O tem, da sta si izbrani vrsti Kazahstana in Belorusije na prvenstvu v Nur-Sultanu zasluženo priigrali vizuma elitnega razreda, ni bilo dvomov, a ne glede na odsotnost nekaterih pomembnih slovenskih igralcev, je ostal vtis, da je bila dosegljiva višja uvrstitev od končnega 4. mesta. Predvsem si risi ne bi smeli privoščiti poraza z Južno Korejo, na želeni ravni so bili šele v četrtem nastopu na prvenstvu z Madžarsko, kot zamujena priložnost pa bo ostala v spominu tekma z Belorusijo, ki še nikdar v zadnjem desetletju na velikem tekmovanju ni imela tako mladega moštva kot prav na tem prvenstvu. Sicer pa sezona 2018/19 ni bila po Janovih željah: z reprezentanco ni dosegel želenega izida, s svojim klubom prav tako ne – v zadnjih treh kolih rednega dela AHL je Vipiteno zapravil načrtovano izhodišče prednosti domače dvorane v kvalifikacijah za končnico, nato pa v teh gladko izgubil proti Jesenicam ...
Menjava selektorja torej ne preseneča. Pričakovana pa bi bila tudi uresničitev želje predsednika zveze Matjaža Rakovca in Kontreca, da bi se na vrh piramide pri reprezentančni vrsti vrnil Kopitar. Pravzaprav je bil udarni kandidat že pred enim letom, takrat je prikimal ponudbi iz HZS, a zelene luči ni bilo iz Los Angelesa, kjer je kot prvi Slovenec doslej v NHL opravljal vlogo poklicnega oglednika Kraljev za evropski prostor. Zanj je bilo zanimivo v zadnji sezoni spremljati dogajanja na ledenih ploskvah v Bratislavi, Stockholmu, Helsinkih, Moskvi, a kot ga poznamo, je zagotovo pogrešal adrenalin tekmovalnih izzivov.
Šola lanskega poletja je bila za HZS dovolj poučna. Tokrat se namreč ne kaže zaleteti s podpisovanjem nove pogodbe, če seveda ni vse urejeno tudi v Kaliforniji. A vendarle je med strateško predstavitvijo novih ciljev pričakovati, da bo na današnjem zasedanju skupščine Rakovec spregovoril o Kopitarju. Razšla sta se maja 2015, ko je selektor odstopil po neuspehu na svetovnem prvenstvu na Češkem – takrat so imeli risi močno zasedbo z Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, na tribunah pa podporo 3000 privržencev iz domovine, a vseeno ni bilo želenega obstanka. Toda doba od novembra 2010 do maja 2015 je ponudila več pozitivnih kot pa negativnih premikov – risi so se takrat prvič uvrstili na OI, nastopili v četrtfinalu, predvsem pa sta bila pri M. Kopitarju red in pripadnost moštvu na najvišji ravni.
Vrnitev nekdanjega prvega moža slovenske hokejske klopi uradno še ni potrjena, o odločitvi nihče noče govoriti, dokler zares ne bo podpisane pogodbe, a že ko smo se ob odhodu iz Kazahstana, kjer v prvem majskem tednu Slovenija ni uresničila cilja vrnitve med najboljše na svetu, pogovarjali z Dejanom Kontrecem, menedžerjem reprezentance, smo hitro zaznali, da se zaupanje Ivu Janu izteka.
O tem, da sta si izbrani vrsti Kazahstana in Belorusije na prvenstvu v Nur-Sultanu zasluženo priigrali vizuma elitnega razreda, ni bilo dvomov, a ne glede na odsotnost nekaterih pomembnih slovenskih igralcev, je ostal vtis, da je bila dosegljiva višja uvrstitev od končnega 4. mesta. Predvsem si risi ne bi smeli privoščiti poraza z Južno Korejo, na želeni ravni so bili šele v četrtem nastopu na prvenstvu z Madžarsko, kot zamujena priložnost pa bo ostala v spominu tekma z Belorusijo, ki še nikdar v zadnjem desetletju na velikem tekmovanju ni imela tako mladega moštva kot prav na tem prvenstvu. Sicer pa sezona 2018/19 ni bila po Janovih željah: z reprezentanco ni dosegel želenega izida, s svojim klubom prav tako ne – v zadnjih treh kolih rednega dela AHL je Vipiteno zapravil načrtovano izhodišče prednosti domače dvorane v kvalifikacijah za končnico, nato pa v teh gladko izgubil proti Jesenicam ...
Lanska ovira iz Los Angelesa
Menjava selektorja torej ne preseneča. Pričakovana pa bi bila tudi uresničitev želje predsednika zveze Matjaža Rakovca in Kontreca, da bi se na vrh piramide pri reprezentančni vrsti vrnil Kopitar. Pravzaprav je bil udarni kandidat že pred enim letom, takrat je prikimal ponudbi iz HZS, a zelene luči ni bilo iz Los Angelesa, kjer je kot prvi Slovenec doslej v NHL opravljal vlogo poklicnega oglednika Kraljev za evropski prostor. Zanj je bilo zanimivo v zadnji sezoni spremljati dogajanja na ledenih ploskvah v Bratislavi, Stockholmu, Helsinkih, Moskvi, a kot ga poznamo, je zagotovo pogrešal adrenalin tekmovalnih izzivov.
Šola lanskega poletja je bila za HZS dovolj poučna. Tokrat se namreč ne kaže zaleteti s podpisovanjem nove pogodbe, če seveda ni vse urejeno tudi v Kaliforniji. A vendarle je med strateško predstavitvijo novih ciljev pričakovati, da bo na današnjem zasedanju skupščine Rakovec spregovoril o Kopitarju. Razšla sta se maja 2015, ko je selektor odstopil po neuspehu na svetovnem prvenstvu na Češkem – takrat so imeli risi močno zasedbo z Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, na tribunah pa podporo 3000 privržencev iz domovine, a vseeno ni bilo želenega obstanka. Toda doba od novembra 2010 do maja 2015 je ponudila več pozitivnih kot pa negativnih premikov – risi so se takrat prvič uvrstili na OI, nastopili v četrtfinalu, predvsem pa sta bila pri M. Kopitarju red in pripadnost moštvu na najvišji ravni.
