Tiskane izdaje
Bolzano – Resda ne več pod žarometi dvorane v središču Dunaja, toda tudi uradna predstavitev alpske lige v metropoli Južne Tirolske, italijanske regije ob meji z Avstrijo, je Jesenicam in Olimpiji že napovedala, da bodo igrali v resnem in dobro organiziranem tekmovanju. Ljubljanski zmaji bodo prvič vstopili skozi vrata AHL.
Pred dvema desetletjema so zeleno-beli že uspešno igrali v nekdanji alpski ligi, enkrat tudi v finalu s poznejšim evropskim prvakom Feldkirchom, za sedanje tivolsko moštvo pod vodstvom trenerja Andreja Brodnika pa gre za povsem novo poglavje. Jeseničani pa so nazadnje, aprila letos, nastopili v polfinalu, Asiago je bil na poti v sklepni dvoboj le premočan, nato pa v finalni seriji izgubil z Rittnom. Zanimivo je, da bosta prav finalista prejšnje sezone uvodna tekmeca slovenskih moštev – v Podmežakli bo v sredo, 13. t. m., gostoval Asiago, v Tivoliju pa Ritten.
»Težko bi si predstavljali mikavnejši izziv za uvod v sezono, kot je prvi nastop v tem tekmovanju prav proti branilcem naslova,« je na uradni predstavitvi ob navzočnosti trenerjev in kapetanov poudaril Brodnik, prvi mož Olimpijine klopi. Podobno kot Gaber Glavič, trener jeseniških hokejistov, sanja o uvrstitvi v končnico, a je še ne napoveduje, kajti najprej ga tako kot igralce čaka spoznavanje z novo konkurenco. AHL je sicer naslednica prejšnje INL, iz leta v leto je kakovostnejša in tekmovalno bolj zanimiva, le navzočnost posameznikov z bogatimi mednarodnimi izkušnjami kajpak še naprej tehtnico ugleda nagne na stran EBEL.
Toda slednja je za denarne možnosti vodilnih slovenskih klubov zdaj nedosegljiva, tolažbo z lučjo v predoru tako za SIJ Acroni Jesenice kot za SŽ Olimpijo ponuja 17-člansko tekmovanje, v katerem so še moštva z italijanskega severa in iz Avstrije. »Zdaj vodimo štiri tekmovanja – EBEL, AHL ter ligi za mlade in mladince –, želimo si, da bi bilo tudi v prihodnje tako,« je v Bolzanu poudaril vodja vseh omenjenih tekmovanj Christian Feichtinger. V organizaciji je včeraj predstavil tudi Dina MacAdama, funkcionarja z dolgoletnimi izkušnjami iz NHL, v AHL bo zdaj skrbel za izobraževanje trenerjev, igralcev in sploh razvoj hokejske igre.
Želja vseh navzočih je bila, da bi klubi iz AHL nenehno napredovali po organizacijski in tekmovalni plati, da bi bila to res imenitna odskočna deska za skok med smetano EBEL. Takšna je tudi želja obeh slovenskih taborov. Toda tako v Podmežakli kot v Tivoliju se dobro zavedajo sedanje realnosti in so sploh veseli, da jim naša zveza v sodelovanju s sosedi omogoča urejeno tekmovanje. Da bi – tako kot nekoč – imeli spet urejeno domače prvenstvo treh ali štirih med seboj konkurenčnih moštev z reprezentančnimi kandidati, pa zdaj ni uresničljivo. Kakšna je sploh klubska scena na slovenskih ploskvah, bo pokazal v teh dneh turnir za pokal. »Če ne bi vedno znova razmišljali o domači lovoriki, bi bilo nekaj narobe, kajne,« je jasne ambicije v prihajajočem celjskem koncu tedna na Južnem Tirolskem razgrnil Glavič, trener branilcev pokalne lovorike in naslova državnih prvakov.
