Pohorski ris ne zavida tistim, ki so že na počitnicah

Ljubljana – Bolj ko se bliža svetovno prvenstvo, osrednji cilj leta 2017 za slovensko hokejsko reprezentanco, več je opaznega nestrpnega pričakovanja v taboru risov. Med njimi ni nikogar, ki se ne bi veselil novega izziva med svetovno elito, do pariškega štarta nestrpno odštevata dneve tudi udarna branilca Blaž Gregorc in Mitja Robar.

Naša izbrana vrsta se bo danes po dopoldanskem treningu in kosilu preselila iz svoje blejske baze na Južno Tirolsko – v Egni pri Bolzanu bo jutri ob 18. uri imela tekmo št. 4 v teh pripravah. Z dosedanjega seznama je selektor Nik Zupančič prečrtal napadalca Andreja Hebarja in Gregorja Kobalarja, kdo pa bo še izpustil gostovanje v Italiji, bo znano danes. Sicer ni dvoma, da bosta med pomembnimi aduti strokovnega štaba branilca Gregorc in Robar.

»Resda si po naporih v klubu takole vedno znova podaljšamo sezono, a to mi je v veliko veselje. Prav lepo je spet vstopiti v reprezentančno slačilnico. Nekateri prijatelji in klubski soigralci so zdaj že na počitnicah, vendar jim v pričakovanju novega svetovnega prvenstva zdaj nikakor ne zavidam,« je ob koncu prve polovice pripravljalnih tekem (z Madžarsko 2:1 doma in 5:2 na tujem ter s Kazahstanom doma 1:2 po kazenskih strelih) poudaril Robar, ki je v svoji pisani mednarodni karieri zadnjo zimo prestal v naši neposredni soseščini. Pri KAC iz Celovca mu je v drugem delu sezone šlo krepko bolje kot pred tem.

»Drži, zato navzlic uvrstiti našega moštva v finale EBEL ne morem te zadnje zime označiti z zelo visoko oceno. V prvem delu nam dejansko ni šlo vse po načrtih, dva pomembna soigralca iz obrambnih vrst sta bila namreč poškodovana, zato sem bil na ledu zelo pogosto. Preprosto ni bilo časa za regeneracijo, zato je bilo napak več,« pravi izkušeni hokejist, ki se je sprva po selitvi iz češke extralige moral spet privajati na EBEL, v kateri je nekoč nastopal za Jesenice. »Seveda je drugače, češko prvenstvo je na višji kakovostni ravni, toda ko igraš v Celovcu, mestu z dolgo hokejsko tradicijo, so visoki cilji vedno navzoči,« pravi Štajerec, doma pod Pohorjem, zelo blizu mariborske ledne dvorane na Taboru.

Njegov soigralec iz branilskega para Blaž Gregorc je učenec blejske hokejske šole, zdaj igra pri Hradcu Kralovem, ki se je prvič v zgodovini uvrstil med štiri najboljša moštva na Češkem. »Res je bilo lepo igrati v ambicioznem okolju,« je poudaril in se spomnil svoje prejšnje izkušnje v Pardubicah, tradicionalno precej bolj uglednem hokejskem mestu, toda v zadnjih dveh sezonah v organizacijski in posledično tudi tekmovalni krizi. Uvrstitev v polfinale bo ostala zapisana kot podvig v ostri češki konkurenci, zdaj bi seveda rad kakšen podoben uspeh doživel tudi z izbrano vrsto.

Prvo pripravljalno tekmo je prestal pred dnevi v Budimpešti, Slovenija je že tradicionalno na ledu ugnala vzhodno sosedo. »Dobro, seveda sem najprej moral preklopiti misli s klubske sezone na reprezentančni ritem, a zares ni bilo nobenih težav, saj sem z Mitjo igral že nekaj zadnjih let,« je poudaril, večinoma zadovoljen s prikazanim, korak navzgor si želi jutri proti Italijanom, še višje pa kajpak na prihajajočem turnirju v St. Peterburgu. »Prav veseli me, da se bomo za konec priprav pomerili z Norvežani in Rusi. To je visoka raven tekmecev, ki jo včasih pogrešamo, res bo prava popotnica za SP,« je še dodal.