Poti risov se pogosto križajo z bizoni
Drevi (19.30) za slovo od blejskega turnirja izbranci Iva Jana proti obetavni Belorusiji do 25 let.
Odpri galerijo
Natanko pred enim letom je Slovenija igrala na OI v Koreji, kamor se je uvrstila po zmagi v Minsku na odločilni tekmi z Belorusijo.
FOTO Matej Družnik7Delo
Hokejska klasika? Ob takšnem vprašanju bodo dolgoletni spremljevalci palice in ploščka na mednarodnih prizoriščih pomislili na tekme Kanade in Rusije, tudi Rusije in Češke ali Finske in Švedske. Domača klasika je seveda večni jeseniško-ljubljanski derbi. Toda tudi risi imajo zdaj že svojo klasiko, in sicer z Belorusijo, s katero se bodo drevi (19.30) pomerili na Bledu.
Tradicionalno so bile sicer vedno napete predstave slovenskih in avstrijskih hokejistov, v letih naše samostojnosti večkrat odločilne tudi za obstanek v najvišjem svetovnem hokejskem razredu. Toda poti risov in orlov se zdaj ne križajo več tako pogosto – prvi namreč na tekmah visokega naboja večkrat srečujejo bizone. Te mogočne živali namreč predstavljajo nacionalni ponos beloruske narave, v Evropi živijo le še na Poljskem, prav blizu meje z Belorusijo, za svoj simbol so si jih izbrali tako pri hokejski reprezentanci kot tudi Dinamu iz Minska, edinem klubu dežele v prestižni KHL.
Sploh pa je v tej državi desetih milijonov prebivalcev na območju nekdanjega sovjetskega imperija hokej močno podčrtan. Resda občasno športne zanesenjake predrami kakšen nogometni spektakel kot v tistih dneh, ko so v ligi prvakov pri Borisovu gostovali Bayern, Barcelona, Milan ali Real, toda stalnico predstavljajo predvsem hokejske predstave visoke ravni. Zlasti od tistega leta 2014, ko je Minsk v eni najbolj sodobnih aren stare celine gostil izjemno pripravljeno svetovno prvenstvo. Takrat slovenske reprezentance ni bilo med navzočimi, toda igrala je na še bolj prestižnem olimpijskem turnirju tri mesece prej, ko pa v Sočiju ni bilo Belorusov.
In tako prav tista kvalifikacijska zmaga za uvrstitev na OI slovenskih hokejistom proti beloruskim ostaja med najvidnejšimi mejniki našega hokeja. Risi so namreč nekajkrat zapored neuspešno lovili vizum olimpijskega nastopa, nato pa je napočil tisti Vojens, širši javnosti pri nas malo znano mestece na Danskem. Tam so Skandinavci pripravili olimpijske kvalifikacije, v katerih so nato Slovenci presenetili tako gostitelje kot tudi Beloruse.
Slednji so se pozneje zelo težko sprijaznili s spoznanjem, da jih ne bo na igrah v soseščini svoje velike ruske »sestre« oziroma najpomembnejše politične in gospodarske partnerice, tudi v domačem parlamentu so razpredali o polomu na ledu, vplivni predsednik države Aleksandr Lukašenko je napovedal korenite spremembe v pristopu in organizaciji najbolj priljubljene športne panoge v Belorusiji. Toda še bolj mrzla prha je sledila septembra 2016, ko so risi, takrat tudi z Anžetom Kopitarjem, sredi Minska v omenjeni areni s 15.000 gledalci, še drugič zapored preprečili pot velikim tekmecem na olimpijske igre. Bizonov tako ni bilo niti v Pjongčangu, kjer so nato izbranci selektorja Karija Savolainena opozorila nase z odmevnima zmagama proti Slovaški in prvič dotlej tudi reprezentanci ZDA. Res pa je Belorusija uspešnejša proti Sloveniji na svetovnih prvenstvih, nazadnje jo je v odločilni tekmi za obstanek ugnala pred dvema letoma v Parizu.
Današnja tekma na Bledu še zdaleč ne ponuja takšnega naboja, ne nazadnje imajo tekmeci svojo udarno reprezentanco na turnirju v Bratislavi, tukaj zdaj predstavljajo zanimivo ekipo iz svojega bogatega nabora hokejistov do 25 let. Obenem je tudi jasno, da bo za domačega selektorja Iva Jana in rise na ledu ta tekma koristna. Gre za novi preizkus proti moštvu vzhodnoevropskega sloga, med tekmeci bodo tudi igralci, ki bodo garali za uvrstitev v udarno moštvo. Za to Slovenijo pa je v pričakovanju aprilskega SP skupine B sleherna dobra predstava pomembna za nujno psihološko trdnost.
Tradicionalno so bile sicer vedno napete predstave slovenskih in avstrijskih hokejistov, v letih naše samostojnosti večkrat odločilne tudi za obstanek v najvišjem svetovnem hokejskem razredu. Toda poti risov in orlov se zdaj ne križajo več tako pogosto – prvi namreč na tekmah visokega naboja večkrat srečujejo bizone. Te mogočne živali namreč predstavljajo nacionalni ponos beloruske narave, v Evropi živijo le še na Poljskem, prav blizu meje z Belorusijo, za svoj simbol so si jih izbrali tako pri hokejski reprezentanci kot tudi Dinamu iz Minska, edinem klubu dežele v prestižni KHL.
Sploh pa je v tej državi desetih milijonov prebivalcev na območju nekdanjega sovjetskega imperija hokej močno podčrtan. Resda občasno športne zanesenjake predrami kakšen nogometni spektakel kot v tistih dneh, ko so v ligi prvakov pri Borisovu gostovali Bayern, Barcelona, Milan ali Real, toda stalnico predstavljajo predvsem hokejske predstave visoke ravni. Zlasti od tistega leta 2014, ko je Minsk v eni najbolj sodobnih aren stare celine gostil izjemno pripravljeno svetovno prvenstvo. Takrat slovenske reprezentance ni bilo med navzočimi, toda igrala je na še bolj prestižnem olimpijskem turnirju tri mesece prej, ko pa v Sočiju ni bilo Belorusov.
Beloruska olimpijska nočna mora
In tako prav tista kvalifikacijska zmaga za uvrstitev na OI slovenskih hokejistom proti beloruskim ostaja med najvidnejšimi mejniki našega hokeja. Risi so namreč nekajkrat zapored neuspešno lovili vizum olimpijskega nastopa, nato pa je napočil tisti Vojens, širši javnosti pri nas malo znano mestece na Danskem. Tam so Skandinavci pripravili olimpijske kvalifikacije, v katerih so nato Slovenci presenetili tako gostitelje kot tudi Beloruse.
Slednji so se pozneje zelo težko sprijaznili s spoznanjem, da jih ne bo na igrah v soseščini svoje velike ruske »sestre« oziroma najpomembnejše politične in gospodarske partnerice, tudi v domačem parlamentu so razpredali o polomu na ledu, vplivni predsednik države Aleksandr Lukašenko je napovedal korenite spremembe v pristopu in organizaciji najbolj priljubljene športne panoge v Belorusiji. Toda še bolj mrzla prha je sledila septembra 2016, ko so risi, takrat tudi z Anžetom Kopitarjem, sredi Minska v omenjeni areni s 15.000 gledalci, še drugič zapored preprečili pot velikim tekmecem na olimpijske igre. Bizonov tako ni bilo niti v Pjongčangu, kjer so nato izbranci selektorja Karija Savolainena opozorila nase z odmevnima zmagama proti Slovaški in prvič dotlej tudi reprezentanci ZDA. Res pa je Belorusija uspešnejša proti Sloveniji na svetovnih prvenstvih, nazadnje jo je v odločilni tekmi za obstanek ugnala pred dvema letoma v Parizu.
Današnja tekma na Bledu še zdaleč ne ponuja takšnega naboja, ne nazadnje imajo tekmeci svojo udarno reprezentanco na turnirju v Bratislavi, tukaj zdaj predstavljajo zanimivo ekipo iz svojega bogatega nabora hokejistov do 25 let. Obenem je tudi jasno, da bo za domačega selektorja Iva Jana in rise na ledu ta tekma koristna. Gre za novi preizkus proti moštvu vzhodnoevropskega sloga, med tekmeci bodo tudi igralci, ki bodo garali za uvrstitev v udarno moštvo. Za to Slovenijo pa je v pričakovanju aprilskega SP skupine B sleherna dobra predstava pomembna za nujno psihološko trdnost.
