Pravočasna budilka zmajev
Ob 19.15 bo v polnem Tivoliju 6. finalna tekma AHL.
Odpri galerijo
Jure Vnuk je ob koncu v Brunicu stavil na napad in uresničil željo o zmagi. FOTO Matej Družnik/Delo
O tem, da bo drevi v Tivoliju hokejska tekma, ni bilo nikakršnih dvomov. Toda po zadnjih dveh domačih spodrsljajih Olimpijinih hokejistov in tako vodstvu Brunica s 3:1 v finalu AHL se je mnogim zdelo, da se bo v sredo na Južnem Tirolskem spustil zastor čez mednarodno sezono ter se bo danes začel sklepni dvoboj za naslov slovenskih prvakov. Zmaji pa so zmagali v Italiji in si priigrali novo tekmo doma.
Končnice v alpski ligi seveda ni mogoče primerjati s kakšnim močnejšim hokejskim tekmovanjem po Evropi, toda zlasti polfinale med Brunicom in Jesenicami ter zdaj še finalna serija vodilnega italijanskega moštva sezone z Olimpijo navdušujeta s svojo nepredvidljivostjo, zasuki in tudi lepim obiskom. Dvorana za nekaj več kot 2000 gledalcev v kraju ob vznožju smučišča Kronplatz je v zadnjih tednih pretesna za vse, ki si želijo videti domače moštvo v boju za lovoriko, na Jesenicah se je nazadnje zbrala – kot v tistih starih časih – štiritisočglava množica, v Tivoli pa se po dolgih letih vračajo obiskovalci z zeleno-belimi šali in željami o lepih predstavah svojih novih junakov na ledu.
Tako si je zadnji dve tekmi z Brunicom ogledalo skupno 6000 obiskovalcev, danes (19.15) naj bi ti do vrha napolnili tribune dvorane in domače moštvo spodbujali k drugemu zaporednemu uspehu za skupni izid 3:3 ter tako vizum odločilne predstave št. 7, ki bi bila v nedeljo na Južnem Tirolskem. Tam so se že pripravljali na slovesno podelitev pokala klubu, pri katerem dejansko hrepenijo po lovorikah: Brunico že več let zaman poskuša priti na italijanski vrh. Z lovoriko bi zdaj kronali izjemno sezono v alpski ligi, toda Ljubljančani se niso ustrašili niti zaostanka v seriji z 1:3 niti tekmečevega vodstva z 2:0 po 40 minutah te 5. tekme. »Takrat za nas ni bilo več druge poti, kot da vse stavimo v napad,« je bil jasen trener Jure Vnuk. Po dveh porazih v Tivoliju se je moral soočiti s številnimi kritikami, vrstili so se dvomi o neustrezno telesno ter psihično pripravljenem moštvu, tudi sam je nazadnje nemočno opazoval potop svojih igralcev.
Toda očitno mlajši od znanih hokejskih bratov le ni zaspal ali pa se prepustil malodušju ter le še čakanju na derbi z Gorenjci za domačo zvezdico. Premešal je napadalne trojke, se tekmecu zoperstavil z večjim številom igralcem kot nazadnje v Ljubljani, ko pa je njegovo moštvo izenačilo v zadnji minuti rednega dela tekme, je bilo na dlani, da bo psihično precej bolj čvrsto vstopilo v podaljšek kot Brunico. Nato ni bilo več treba dolgo čakati na gol odločitve. Zabil ga je branilec David Planko, sicer učenec celjske hokejske šole, ter tako seriji vrnil negotovost. Kot se pač za končnico spodobi. Pa četudi gre v tem zemljepisnem prostoru zdaj »le« za alpsko ligo.
Končnice v alpski ligi seveda ni mogoče primerjati s kakšnim močnejšim hokejskim tekmovanjem po Evropi, toda zlasti polfinale med Brunicom in Jesenicami ter zdaj še finalna serija vodilnega italijanskega moštva sezone z Olimpijo navdušujeta s svojo nepredvidljivostjo, zasuki in tudi lepim obiskom. Dvorana za nekaj več kot 2000 gledalcev v kraju ob vznožju smučišča Kronplatz je v zadnjih tednih pretesna za vse, ki si želijo videti domače moštvo v boju za lovoriko, na Jesenicah se je nazadnje zbrala – kot v tistih starih časih – štiritisočglava množica, v Tivoli pa se po dolgih letih vračajo obiskovalci z zeleno-belimi šali in željami o lepih predstavah svojih novih junakov na ledu.
Brunico že dolgo napada vrh
Tako si je zadnji dve tekmi z Brunicom ogledalo skupno 6000 obiskovalcev, danes (19.15) naj bi ti do vrha napolnili tribune dvorane in domače moštvo spodbujali k drugemu zaporednemu uspehu za skupni izid 3:3 ter tako vizum odločilne predstave št. 7, ki bi bila v nedeljo na Južnem Tirolskem. Tam so se že pripravljali na slovesno podelitev pokala klubu, pri katerem dejansko hrepenijo po lovorikah: Brunico že več let zaman poskuša priti na italijanski vrh. Z lovoriko bi zdaj kronali izjemno sezono v alpski ligi, toda Ljubljančani se niso ustrašili niti zaostanka v seriji z 1:3 niti tekmečevega vodstva z 2:0 po 40 minutah te 5. tekme. »Takrat za nas ni bilo več druge poti, kot da vse stavimo v napad,« je bil jasen trener Jure Vnuk. Po dveh porazih v Tivoliju se je moral soočiti s številnimi kritikami, vrstili so se dvomi o neustrezno telesno ter psihično pripravljenem moštvu, tudi sam je nazadnje nemočno opazoval potop svojih igralcev.
Toda očitno mlajši od znanih hokejskih bratov le ni zaspal ali pa se prepustil malodušju ter le še čakanju na derbi z Gorenjci za domačo zvezdico. Premešal je napadalne trojke, se tekmecu zoperstavil z večjim številom igralcem kot nazadnje v Ljubljani, ko pa je njegovo moštvo izenačilo v zadnji minuti rednega dela tekme, je bilo na dlani, da bo psihično precej bolj čvrsto vstopilo v podaljšek kot Brunico. Nato ni bilo več treba dolgo čakati na gol odločitve. Zabil ga je branilec David Planko, sicer učenec celjske hokejske šole, ter tako seriji vrnil negotovost. Kot se pač za končnico spodobi. Pa četudi gre v tem zemljepisnem prostoru zdaj »le« za alpsko ligo.
