Robert Kristan obesil drsalke na klin
Dolgoletni vratar hokejske reprezentance, nazadnje član SŽ Olimpije, se je pri 35 letih tekmovalno upokojil.
Odpri galerijo
Robert Kristan pri 35 letah spreminja prioritete. Foto Laszlo Balogh/Reuters
Dolgoletni vratar slovenske hokejske reprezentance Robert Kristan se je, kot poroča STA, pri 35 letih letih odločil za konec aktivne športne poti. Kariero je ob prelomu tisočletja začel na Jesenicah, končal pa jo je pri večni tekmici SŽ Olimpiji, ki ji je pomagal v minuli sezoni. V dresu z državnim grbom je tekmoval na devetih svetovnih prvenstvih, med najbolj izstopajočimi izkušnjami pa ostaja udeležba na zimskih olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju.
»Odločitev ni padla čez noč. O njej sem razmišljal že v sezoni 2016/17, v kateri sem pavziral. Olimpija mi je ponudila še eno priložnost, potihem sem upal, da bom kariero še malo potegnil, a sem ugotovil, da je potrebno obrniti nov list v življenju in se lotiti še česa drugega. Ni vse samo hokej. Odločitev o koncu kariere ni povezana z zadnjo poškodbo, meniskus bi uredil v mesecu dni. Povezana je tudi s tem, kako se obračajo stvari v hokeju. Zdaj so prioritete drugačne, pomembna je družina, pozornost bom posvetil stvarem, ki so zame pomembnejše kot hokej. Če nisi stoodstotno zraven, pa nima smisla,« je za STA pojasnil Kristan.
Kaj bo počel po koncu kariere, še ni dorekel: »Želja je ostati v hokeju, te stvari obvladam, vendar pa ta hip še ne vem, kaj natančno bom počel.« Kristan je bil dolga leta legionar, kruh si je služil na Švedskem (Brynäs, Mora), Hrvaškem (Medveščak), Slovaškem (Nitra) in Češkem (Pardubice, Pirati Chomutov). Reprezentančni dres je nazadnje oblekel lanskega novembra na turnirju v Franciji, ni pa ga bilo zraven na olimpijskih igrah v Pjongčangu: »Na vrsti je mladi val, ki prodira. Nekaj razočaranja je bilo, a bistveno je bilo izpeljati sezono pri Olimpiji, žal se nam na koncu ni izšlo.«
Dodal je še, da je vselej pripravljen pomagati slovenskemu hokeju, predvsem na reprezentančni ravni, ne izključuje pa niti možnosti trenerskega dela nekoč v prihodnje. »Imam dolgo kariero in izkušnje, bil sem prvi vratar slovenske izbrane vrste, zmeraj sem pripravljen pomagati. Videli pa bomo, kaj se bo zgodilo.«
Spremenjene prioritete
»Odločitev ni padla čez noč. O njej sem razmišljal že v sezoni 2016/17, v kateri sem pavziral. Olimpija mi je ponudila še eno priložnost, potihem sem upal, da bom kariero še malo potegnil, a sem ugotovil, da je potrebno obrniti nov list v življenju in se lotiti še česa drugega. Ni vse samo hokej. Odločitev o koncu kariere ni povezana z zadnjo poškodbo, meniskus bi uredil v mesecu dni. Povezana je tudi s tem, kako se obračajo stvari v hokeju. Zdaj so prioritete drugačne, pomembna je družina, pozornost bom posvetil stvarem, ki so zame pomembnejše kot hokej. Če nisi stoodstotno zraven, pa nima smisla,« je za STA pojasnil Kristan.
Želi ostati v hokeju
Kaj bo počel po koncu kariere, še ni dorekel: »Želja je ostati v hokeju, te stvari obvladam, vendar pa ta hip še ne vem, kaj natančno bom počel.« Kristan je bil dolga leta legionar, kruh si je služil na Švedskem (Brynäs, Mora), Hrvaškem (Medveščak), Slovaškem (Nitra) in Češkem (Pardubice, Pirati Chomutov). Reprezentančni dres je nazadnje oblekel lanskega novembra na turnirju v Franciji, ni pa ga bilo zraven na olimpijskih igrah v Pjongčangu: »Na vrsti je mladi val, ki prodira. Nekaj razočaranja je bilo, a bistveno je bilo izpeljati sezono pri Olimpiji, žal se nam na koncu ni izšlo.«
Pripravljen pomagati
Dodal je še, da je vselej pripravljen pomagati slovenskemu hokeju, predvsem na reprezentančni ravni, ne izključuje pa niti možnosti trenerskega dela nekoč v prihodnje. »Imam dolgo kariero in izkušnje, bil sem prvi vratar slovenske izbrane vrste, zmeraj sem pripravljen pomagati. Videli pa bomo, kaj se bo zgodilo.«
