Spet v mestu in dvorani, kjer ga imajo radi
Po dopinškem prekršku na OI se naš hokejski reprezentant Žiga Jeglič vrača v KHL. Treniral z Anžetom Kopitarjem in z Jeseničani.
Odpri galerijo
Žiga Jeglič zaradi dopinškega prekrška na OI ni smel igrati 8 mesecev.
FOTO Matej Družnik/Delo
Bratislava – Številni med poznavalci hokejske scene na stari celini niso presenečeni: že kmalu po izteku kazni po dopinškem prekršku na olimpijskih igrah v Pjongčangu je Žiga Jeglič dobil novega delodajalca, zdaj spet v najbolj cenjeni evropski ligi. V svet lednih aren prestižne KHL se bo vrnil jutri v dresu Slovana iz Bratislave, kjer mu je med letoma 2014 in 2017 že pripadala pomembna vloga.
Športne ambicije so ga nato peljale na še višjo raven k delodajalcem v Rusiji, a tam, v Nižjem Novgorodu in nato Nižnekamsku, ni več občutil takšne sproščenosti, še zdaleč pa ne tako dobrega počutja kot v slačilnici in med navijači v slovaški metropoli. Slednji so ga vzljubili zaradi prijaznosti, hokejskih sposobnosti, zlasti jim je v spominu ostal kot zelo natančen pri kazenskih strelih. Pri teh se je odrezal prav proti Slovakom na zadnjem olimpijskem turnirju v Pjongčangu. Toda OI, ki se jih je po zmagoslavju v kvalifikacijah tako veselil, so mu ostale v slabem spominu. Zaradi uporabe pršila za lajšanje astmatičnih težav, ki mu ga je pred leti predpisal prav klubski zdravnik v Bratislavi, je bil pozitiven na dopinškem testu. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi to zdravilo pravočasno prijavil, tako pa je drago plačal pozabljivost in malomarnost. Sledila sta predčasni odhod z OI in osemmesečna kazen igranja hokeja.
»Ne vem, včasih je tudi kakšna kazen koristna in odpre nova obzorja, Tako sem se zdaj vrnil k Slovanu, pri katerem mi je bilo res lepo in le upam, da bo tudi v prihodnje tako,« je dejal v teh prazničnih dneh, ko se je iz svojega domačega okolja na Gorenjskem po poldrugem letu vrnil na Slovaško. Sinoči ga proti Novosibirsku (3:2) še ni bilo v kadru, jutri, ko se bo Slovan pomeril z Jaroslavlom, ga bo trener Vladimir Orszagh že uvrstil na seznam nastopajočih. »Zagotovo se mi bo nekaj časa poznala tekmovalna odsotnost, toda verjamem, da se bom hitro prilagodil moštvu in trenerjevim navodilom, saj sem dobro pripravljen,« pravi 30-letni slovenski reprezentant.
Poleti je vadil skupaj z Anžetom Kopitarjem, ko pa se je kapetan Los Angelesa v prvih septembrskih dneh vrnil v ZDA, se je Jeglič pridružil treningu jeseniškega moštva. Seveda v času kazni ni smel podpisati pogodbe z novim delodajalcem, ohranjal pa je dober stik z menedžerjem ter se tistega 20. oktobra, ko je le pričakal zeleno luč za vrnitev v tekmovalni svet vrhunskega športa, skupaj z njim lotil načrta okrog nadaljevanja sezone. Sprva je kazalo na vrnitev k švedskem hokeju (med letoma 2011 in 2013 je igral za Södertälje), nakar nam je takrat dejal: »Obeta se mi še boljša zgodba, kot bi jo imel na Švedskem:« Tako se je spet pojavila na obzorju KHL, vrnil se je v areno Ondreja Nepele, osrednjo hokejsko na Slovaškem, kjer bo maja prihodnje leto tudi svetovno prvenstvo.
Slovan si želi po dveh bolečih dunajskih zaušnicah vodilnih ruskih klubov (CSKA Moskva 0:9, SKA St. Peterburg 0:7) zdaj navzgor, prav Jeglič je med predvidenimi aduti novega vzpona. Po njegovem prihodu pa so nato slovaški novinarji vprašali trenerja Orszagha, če bi se Slovencu nemara na ledu pridružil tudi Rok Tičar, nekoč že Jegličev bratislavski soigralec in po slovesu od Kunluna v KHL brez kluba, nakar je sledil odgovor: »O Tičarjevem prihodu nisem razmišljal.«
Športne ambicije so ga nato peljale na še višjo raven k delodajalcem v Rusiji, a tam, v Nižjem Novgorodu in nato Nižnekamsku, ni več občutil takšne sproščenosti, še zdaleč pa ne tako dobrega počutja kot v slačilnici in med navijači v slovaški metropoli. Slednji so ga vzljubili zaradi prijaznosti, hokejskih sposobnosti, zlasti jim je v spominu ostal kot zelo natančen pri kazenskih strelih. Pri teh se je odrezal prav proti Slovakom na zadnjem olimpijskem turnirju v Pjongčangu. Toda OI, ki se jih je po zmagoslavju v kvalifikacijah tako veselil, so mu ostale v slabem spominu. Zaradi uporabe pršila za lajšanje astmatičnih težav, ki mu ga je pred leti predpisal prav klubski zdravnik v Bratislavi, je bil pozitiven na dopinškem testu. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi to zdravilo pravočasno prijavil, tako pa je drago plačal pozabljivost in malomarnost. Sledila sta predčasni odhod z OI in osemmesečna kazen igranja hokeja.
»Ne vem, včasih je tudi kakšna kazen koristna in odpre nova obzorja, Tako sem se zdaj vrnil k Slovanu, pri katerem mi je bilo res lepo in le upam, da bo tudi v prihodnje tako,« je dejal v teh prazničnih dneh, ko se je iz svojega domačega okolja na Gorenjskem po poldrugem letu vrnil na Slovaško. Sinoči ga proti Novosibirsku (3:2) še ni bilo v kadru, jutri, ko se bo Slovan pomeril z Jaroslavlom, ga bo trener Vladimir Orszagh že uvrstil na seznam nastopajočih. »Zagotovo se mi bo nekaj časa poznala tekmovalna odsotnost, toda verjamem, da se bom hitro prilagodil moštvu in trenerjevim navodilom, saj sem dobro pripravljen,« pravi 30-letni slovenski reprezentant.
Na Slovaško namesto na Švedsko
Poleti je vadil skupaj z Anžetom Kopitarjem, ko pa se je kapetan Los Angelesa v prvih septembrskih dneh vrnil v ZDA, se je Jeglič pridružil treningu jeseniškega moštva. Seveda v času kazni ni smel podpisati pogodbe z novim delodajalcem, ohranjal pa je dober stik z menedžerjem ter se tistega 20. oktobra, ko je le pričakal zeleno luč za vrnitev v tekmovalni svet vrhunskega športa, skupaj z njim lotil načrta okrog nadaljevanja sezone. Sprva je kazalo na vrnitev k švedskem hokeju (med letoma 2011 in 2013 je igral za Södertälje), nakar nam je takrat dejal: »Obeta se mi še boljša zgodba, kot bi jo imel na Švedskem:« Tako se je spet pojavila na obzorju KHL, vrnil se je v areno Ondreja Nepele, osrednjo hokejsko na Slovaškem, kjer bo maja prihodnje leto tudi svetovno prvenstvo.
Slovan si želi po dveh bolečih dunajskih zaušnicah vodilnih ruskih klubov (CSKA Moskva 0:9, SKA St. Peterburg 0:7) zdaj navzgor, prav Jeglič je med predvidenimi aduti novega vzpona. Po njegovem prihodu pa so nato slovaški novinarji vprašali trenerja Orszagha, če bi se Slovencu nemara na ledu pridružil tudi Rok Tičar, nekoč že Jegličev bratislavski soigralec in po slovesu od Kunluna v KHL brez kluba, nakar je sledil odgovor: »O Tičarjevem prihodu nisem razmišljal.«
