Tivoli je trepetal, a se nato veselil

Močno so si sinoči oddahnili najzvestejši ljubitelji hokejske igre v Tivoliju. Dolgo so trepetali nad usodo domače Olimpije, ki pa se ji je po dveh tretjinah garanja le odprlo. V peti tekmi četrtfinala alpske lige si je proti Rittnu priborila zmago in bo tako imela jutri na Južnem Tirolskem zaključni plošček.



Že pred sezono so si v tivolskem taboru uvrstitev med najboljše štiri zapisali kot poglavitni cilj na mednarodni sceni, tako bi storili korak naprej v primerjavi s prejšnjo zimo, ko so obstali v četrtfinalu. Toda potem ko so si končnico zdaj zagotovili že po rednem delu na visokem drugem mestu, so želje privržencev segale še višje.

Ko so si izbrali Ritten, klub iz mesteca v okolici Bolzana, je bilo v Tivoliju precej tistih, ki so bili prepričani o gladki poti Ljubljančanov med elitno četverico v izločilnih bojih. Res pa je trener Jure Vnuk opozarjal, da bo naloga težja, kot si je marsikdo predstavljal. In tako se je Olimpija sinoči znašla pred odgovornim lovom na novo vodstvo v seriji, potem ko je nazadnje na italijanskem severu prepričljivo izgubila (0:5).

Jure Vnuk je ponosen

Razmerje strelov (16:6) je jasno razgrinjalo, kdo je bil v prvem delu dejavnejši, a gledalcem je bilo to ob rezultatu brez golov v slabo tolažbo. In tudi ko so gostitelji po nekaj zaporednih poskusih z branilskih mest le zabili vodilni gol, trpljenju tivolskega občinstva še ni bilo konca. Hokejisti Rittna so se namreč spretno branili, v trenutkih svoje številčne premoči nekajkrat ogrozili tudi vratarja gostiteljev; slednjim prednost enega gola ni dovoljevala mirnega spanca.



Nato pa se je zmajem le odprlo: v presledku poldruge minute so na začetku zadnje tretjine zadeli trikrat in dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Se bo Olimpija le priključila Jesenicam v polfinalu? To je ključno tivolsko vprašanje pred jutrišnjim gostovanjem v Rittnu …

Jure Vnuk, trener SŽ Olimpije: »Ponosen sem na moštvo, ki se je dobro odzvalo na zadnje opozorilo ter se zelo resno, zbrano in ambiciozno lotilo naloge na tej tekmi številka 5. Res smo morali za zmago dolgo garati, a tudi ko z izidom še nismo kronali naše napadalne igre, sem verjel, da smo na pravi poti. Ne nazadnje smo v dveh tretjinah sprožili 30 strelov, kar dejansko ni malo. Zdaj se je treba umiriti, po sredinem dopoldanskem treningu in kosilu pa bomo že odpotovali na Južno Tirolsko. Pomembno je tudi, da bomo skupaj več kot ponavadi, tako se bomo res lahko ustrezno pripravili na to tekmo, v kateri si želimo končati serijo.«