Trepetajo, a upajo na srečen konec

Los Angeles je bil dolga leta le ob robu pozornosti dogajanja na severnoameriškem hokejskem zemljevidu. Resda se je klubu pred tremi desetletji zgodil preblisk ob prihodu Wayna Gretzkega, prvega asa ledenih ploskev v zgodovini hokejske igre, a prestižnega Stanleyjevega pokala Kalifornija takrat ni dočakala. Zanj je napočil čas pozneje, ob izjemnem učinku našega Anžeta Kopitarja. Zdaj je moštvo spet na zmagovitih tirnicah.

Že občasni spremljevalci utripa na ledenih ploskvah onstran Atlantika dobro vedo, da lovorike in zmage hokeju v Los Angelesu nikdar ne bodo prinesle priljubljenosti, kot jo uživa drugod, zlasti v kanadskih mestih. Vseeno pa se je krog poznavalcev tudi v Kaliforniji razširil, kot povsod po svetu so ob uspehih obiskovalci tekem postali razvajeni, zato jim zdaj že nikakor ni vseeno, da od leta 2014 v Los Angelesu slavja ni bilo, prav boleča je bila denimo prejšnja sezona, ko se moštvo sploh ni uvrstilo v končnico. Tudi učinek slovenskega asa, takrat prvič kapetana moštva, ni bil na želeni ravni, plačal je davek izjemno zahtevni sezoni, ki jo je začel že z nepozabnimi olimpijskimi kvalifikacijami v Belorusiji in nato nadaljeval na svetovnem pokalu v Kanadi.

Spočit in dobro pripravljen je pričakal izziv nove sezone, pred katero so se v Los Angelesu odločili za zamenjavo na trenerski klopi. Nihče ni oporekal Darrylu Suterju zaslug pri dveh zgodovinskih lovorikah moštva v letih 2012 in 2014, toda ko je voz drvel le še navzdol, je napočil čas za spremembo in zaupanje Johnu Stevensu, sicer že prej članu klubskega štaba. Resda Kralji še nimajo spokojnega spanca, dasiravno so pogosteje kot v prejšnji zimi uprizorili serije uspešnih izidov, a podoba slačilnice je le drugačna, občinstvo v Staples Centru pa v pričakovanju zadnjih tednov rednega dela bolj optimistično. Pred dnevi je navijače navdušila zmaga proti Detroitu s 4:1 ob izjemnem Kopitarjevem učinku gola in treh podaj, a nazadnje se je v soboto doma zataknilo z New Jerseyjem – 0:3.

Trepetanje za končnico

Trepetanje v boju za končnico natanko deset tekem pred koncem rednega dela zvesto spremlja moštvo dvakratnih prvakov, zdaj so na želenem 7. mestu, natanko 84 točk so zbrali tudi šestouvrščeni Colorado ter moštvi Dallasa in Anaheima, ki sta na lestvici tik za Kopitarjem in soigralci.

»Pridejo takšni dnevi. Pripravljeni smo bili dobro na tekmo in boj za nove točke, a napoči večer, ko zlepa ne zabiješ gola. Sam nočem zganjati preplaha, pred nami je teden zelo pomembnih odločitev okrog uvrstitve v končnico. Najprej me zanima tekma proti Minnesoti, nato priprava za naslednjo,« je v teh dneh strnil trener Stevens. Kanadčan, star 51 let, je že osmo sezono na klopi Los Angeles Kings, prvo v vlogi glavnega trenerja. To odgovorno nalogo je opravljal štiri leta v Philadelphii, odpustili so ga jeseni 2010, ko je njegovo moštvo trinajstkrat zmagalo in dvanajstkrat izgubilo.

A že v naslednjem poletju je dobil delovno mesto v kalifornijskem velemestu in kot član štaba nato sodeloval pri največjih uspehih klubske zgodovine Kraljev. Zdaj uživa v adrenalinu vodenja moštva, končnica, ki je vedno posebej podčrtana, tokrat privablja v hokejskih krogih mesta neučakanost, drugi izostanek zapored bi močno potrl vsakogar, jasno tudi Kopitarja, za katerega je to druga zima s prestižno kapetansko oznako C. »Pred nami je zdaj niz štirih gostovanj, seveda razmišljamo o tem, da bi bili tako uspešni kot nazadnje,« pravi edini Slovenec v NHL in se spomni imenitne serije petih zaporednih zmag na tujem: v Chicagu, Washingtonu, St. Louisu, Vancouvru in Detroitu. Zlasti to zadnjo si bo ohranil v posebnem spominu, ko je s poskusom za vrati zadel tekmečevega čuvaja mreže v hrbet, od koder se je plošček odbil pod prečko …

Slovenec tik pred rekordnim dosežkom

»Zagotovo je to eden bolj nenavadnih golov, ki sem jih dosegel,« je prizal novinarjem v Detroitu, mestu z najbolj prepoznavno, skoraj »kanadsko« pripadnostjo hokejski igri v ZDA. Najprej si še sam ni bil na jasnem, da se je plošček znašel v mreži, nato se je s soigralci veselil dosežka. Posebej s Paulom LaDuejem, od prejšnje sezone novincem pri moštvu, a takrat še brez doseženega gola. Ko pa se je prav v Detroitu ob peti zaporedni zmagi Kraljev v marcu zapisal med strelce, je bil to zanj gol št. 3 v tej sezoni. »A prvič sem zadel v dneh, ko se je že vnel sklepni boj za končnico,« je bil presrečen eden junakov zmage, za katero je stroka največ pohval namenila učinkovitemu Slovencu, ki ima zdaj, deset tekem pred koncem rednega dela, že 80 točk in je tako tik za rekordnim dosežkom iz sezone 2009/2010, ko jih je pred končnico zbral 81. Njegova učinkovitost vliva optimizem trenerju, soigralcem in navijačem. Kalifornijsko moštvo resda še naprej trepeta, a če bi danes padel zastor nad redni del tekmovanja, bi bilo drugače kot ob tem času pred enim letom. Kralji bi bili v končnici. S. U.