V oceanu ne bi tako brezskrbno supal kot na Bledu
Hokejski zvezdnik Anže Kopitar se je podpisal pod 8. dobrodelni turnir, ki ga dež ni pokvaril.
Odpri galerijo
Anže Kopitar je s strelom iz pištole dal znak za začetek turnirja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Nekaterim stvarem se Anže Kopitar, z naskokom vodilni slovenski hokejski zvezdnik in zdaj sploh naš edini akter v NHL, med poletnimi počitnicami v domovini nikakor ne želi odreči. Med temi je vsekakor dobrodelni turnir v golfu, tokrat 8. po vrsti. Kapetan moštva Los Angeles Kings se je posebej razveselil prihoda na Bled norveškega smučarskega asa Henrika Kristoffersna.
Ob koncu tedna so bile vremenske razmere vse bolj kot naklonjene prireditvam, tako v sivini in dežju tudi blejsko igrišče za golf kajpak ni moglo ponuditi tiste prepoznavne pravljične podobe. Toda za navzoče ni bilo pardona: dokler ne bo hude nevihte z bliskanjem in strelami, bodo vztrajali na prizorišču tradicionalne dobrodelne akcije. Slednja je bila resda za širšo javnost navijačev zaradi izostanka nekaterih obrazov iz sveta športa manj privlačna, a končni znesek zbranih sredstev je po dražbi delov opreme šampionov najvišje ravni krepko presegel številke iz preteklosti. Naš hokejski as se seveda ni pozabil zahvaliti partnerju v tem projektu, poslovnežu Jocu Pečečniku, ter dobrodelni organizaciji Rdeča žoga, vsi skupaj so se podpisali pod zbrani znesek 164.000 evrov, ki ga bodo namenili pediatričnemu oddelku jeseniške bolnišnice, socialno ogroženim družinam in mladim športnikom.
»Ta turnir je res med tistimi osebnimi dogodki poletja, ki mi vselej v ZDA privablja lepe spomine. Tako kot julijska hokejska akademija ali počitnice ob Jadranskem morju,« je poudaril naš najboljši hokejist. Dan pred turnirjem, torej v petek, 24. avgusta, je praznoval 31 let: »Tokrat precej bolj umirjeno kot v prejšnjih letih. Ponavadi sem najbližje povabil na kosilo ali večerjo, morda kakšen izlet, tokrat smo ostali doma, saj se je sina Jakoba dan pred načrtovanim slavjem lotila viroza. Pa nič hudega! Lotil sem se peke mesa na žaru, bili smo skupaj. Med sezono je pač vse podrejeno hudemu tekmovalnemu ritmu v NHL in vmesnemu nujnemu počitku. Ko sem v domovini, je več časa tudi za sprostitev.«
In tako je letos užival tudi v tradicionalnem supanju s prijatelji po jezeru, z leškega letališča je v kabini z manjšo družbo ob pilotu poletel prek Triglava, domače Hrušice, užival ob postanku na Stolu in tam slastnem »štrudlu« v Prešernovi koči, za en teden pa se je sredi poletja celo vrnil čez Atlantik, saj vabil na poroki soigralcev Drewa Doughtyja in Tannerja Pearsona ni kazalo zavrniti: »Obe poroki sta bili v okolici Toronta, ena v sredo, druga v petek, tako da logistično res ni bilo zapleteno. Z ženo Ines sva zato lahko brez zapletov izpeljala to pot in s prihodom obakrat razveselila slavljence.«
Slavnostno je bilo tudi v soboto na blejskem igrišču, kjer je resda močan naliv kazal zobe, toda ob napovedani opoldanski uri dežja ni bilo, za bližnjimi vršaci so se celo za hip ali dva prikazali sončni žarki, tako da je eden vodilnih akterjev prestižne NHL s štartno pištolo vendarle lahko naznanil začetek turnirja v golfu. Kajpak bi tudi sam rad videl, ko bi palico vihtel še kdo od udeležencev dogodka v prejšnjih letih, a tokrat je bilo pač precej več poslovnežev.
Ko smo mu omenili nekatere, denimo njegova nekdanja reprezentančna kapetana Marcela Rodmana, Tomaža Razingarja in upokojenega smučarja Jureta Koširja, nam je obrazložil njihov izostanek: »Marcel je zdaj prevzel odgovorne naloge pri Medveščaku in četudi je to moštvo na blejski poletni ligi, torej v naši bližini, ima polne roke dela. Tomaž in Jure lovita zadnje dneve poletnih počitnic na morju.«
Za Anžeta Kopitarja bo sicer dopusta v domovini kmalu konec, prihodnji teden se vrača v Los Angeles, kjer je preživel že natanko ducat let. »Zdaj že prav težko povem, kje je zares moj dom. V teh počitniških dneh na Gorenjskem, med katerimi kajpak pomemben delež pripada pripravi za novo sezono, vedno znova uživam, obenem pa večino časa preživim v ZDA. Pomislite, tam sem že 12 let, Ines dve leti manj, tam sta se nama rodila oba otroka Jakob in Neža. Težko si predstavljam, da bi imel v Los Angelesu hokejsko akademijo ali pa tako brezskrbno supal po oceanu, kot to počenjam tukaj po jezeru, toda večina življenskega in športnega utripa se mi suče v Los Angelesu. Pomembno pa mi je, da se dobro počutim tako tukaj kot tam.«
In to očitno kaže zapisati tudi za njegovega očeta Matjaža, ki je prikimal vabilu iz domovine o vrnitvi na selektorsko mesto slovenske hokejske reprezentance, a ga nato zaradi novih obveznosti pri dvakratnih prvakih NHL iz Los Angelesa ni mogel sprejeti. »Vem, da si je zelo želel spet postati selektor, toda preprosto ni šlo. Poglejte, jaz bi vam ponudil službo, vi bi ob tem radi opravljali še kakšno delo, čas pa bi vam se prekrival in ne bi šlo po dveh tirnicah. Dobro ga poznate in veste, da mu polovičarstvo ne diši. Naj igra golf, vodi reprezentanco ali pa tako, kot bo zdaj, profesionalno opravlja nalogo oglednika evropskih hokejistov za Los Angeles – prav vsega se loti resno in odgovorno,« se kapetan Kraljev kajpak ni mogel izogniti vprašanju o pogledu na novo vlogo očeta za delodajalce iz Kalifornije. Prepričan pa je, da mu domači vlak še ni ušel ter da bo nekoč, tako kot med letoma 2011 in 2015, spet lahko vodil rise.
Anže Kopitar pa se je posebej na Bledu razveselil Kristoffersenovega prihoda. Eden vodilnih asov smučarske karavane podrobno spremlja NHL, prav slovenskega zvezdnika še posebej ceni. »Želel sem si ga spoznati, takšen turnir je imeniten tudi za druženje in vsaj manjši klepet. Za kaj več zdaj niti ni časa,« je dejal po svojem prihodu iz Salzburga, že včeraj, torej dan po srečanju na Bledu, pa je bil pred njim odhod na priprave na enega od švicarskih ledenikov.
»Po koncu sezone sem staknil poškodbo, zdaj je spet vse v najlepšem redu, treninga se moram lotevati resno,« nam je dejal Norvežan in ob namigu o izjemnem rivalstvu z avstrijskim šampionom Marcelom Hirscherjem, ki že sedmo leto zapored ne da iz rok prestižnega kristalnega globusa, pove: »Z Marcelom sva res dobra prijatelja, le na vrhu strmine se pred tekmo ne poznava. Vem, premaguje me, ko je najbolj pomembno, a storil bom vse, da bo poslej drugače.«
Olimpijski podprvak iz Pjongčanga sicer s palico za golf še zdaleč ni tako spreten kot na smučeh, a če mu bo čas dovolil, bo v prihodnje še kdaj prišel na Bled. Užival je v družbi našega hokejista in si odprtih ust ogledoval predmete na dražbi: boksarske rokavice Mika Tysona, nogometni dres Zlatana Ibrahimovića, tekmovalni kombinezon Tine Maze in tudi novo knjigo z naslovom Ledeni kralj. Pravljico s številnimi resničnimi vložki in ilustracijami je napisal Primož Suhodolčan, predstavili jo bodo na prvi šolski dan, 3. septembra. »Seveda v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, ki sem jo tudi sam obiskoval,« je še dodal Anže Kopitar.
Anže Kopitar se po druženju na Bledu že pripravlja na vrnitev v Los Angeles. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zbrali 164.000 evrov
Ob koncu tedna so bile vremenske razmere vse bolj kot naklonjene prireditvam, tako v sivini in dežju tudi blejsko igrišče za golf kajpak ni moglo ponuditi tiste prepoznavne pravljične podobe. Toda za navzoče ni bilo pardona: dokler ne bo hude nevihte z bliskanjem in strelami, bodo vztrajali na prizorišču tradicionalne dobrodelne akcije. Slednja je bila resda za širšo javnost navijačev zaradi izostanka nekaterih obrazov iz sveta športa manj privlačna, a končni znesek zbranih sredstev je po dražbi delov opreme šampionov najvišje ravni krepko presegel številke iz preteklosti. Naš hokejski as se seveda ni pozabil zahvaliti partnerju v tem projektu, poslovnežu Jocu Pečečniku, ter dobrodelni organizaciji Rdeča žoga, vsi skupaj so se podpisali pod zbrani znesek 164.000 evrov, ki ga bodo namenili pediatričnemu oddelku jeseniške bolnišnice, socialno ogroženim družinam in mladim športnikom.
Za rojstni dan pekel meso
»Ta turnir je res med tistimi osebnimi dogodki poletja, ki mi vselej v ZDA privablja lepe spomine. Tako kot julijska hokejska akademija ali počitnice ob Jadranskem morju,« je poudaril naš najboljši hokejist. Dan pred turnirjem, torej v petek, 24. avgusta, je praznoval 31 let: »Tokrat precej bolj umirjeno kot v prejšnjih letih. Ponavadi sem najbližje povabil na kosilo ali večerjo, morda kakšen izlet, tokrat smo ostali doma, saj se je sina Jakoba dan pred načrtovanim slavjem lotila viroza. Pa nič hudega! Lotil sem se peke mesa na žaru, bili smo skupaj. Med sezono je pač vse podrejeno hudemu tekmovalnemu ritmu v NHL in vmesnemu nujnemu počitku. Ko sem v domovini, je več časa tudi za sprostitev.«
In tako je letos užival tudi v tradicionalnem supanju s prijatelji po jezeru, z leškega letališča je v kabini z manjšo družbo ob pilotu poletel prek Triglava, domače Hrušice, užival ob postanku na Stolu in tam slastnem »štrudlu« v Prešernovi koči, za en teden pa se je sredi poletja celo vrnil čez Atlantik, saj vabil na poroki soigralcev Drewa Doughtyja in Tannerja Pearsona ni kazalo zavrniti: »Obe poroki sta bili v okolici Toronta, ena v sredo, druga v petek, tako da logistično res ni bilo zapleteno. Z ženo Ines sva zato lahko brez zapletov izpeljala to pot in s prihodom obakrat razveselila slavljence.«
Več poslovnežev
Slavnostno je bilo tudi v soboto na blejskem igrišču, kjer je resda močan naliv kazal zobe, toda ob napovedani opoldanski uri dežja ni bilo, za bližnjimi vršaci so se celo za hip ali dva prikazali sončni žarki, tako da je eden vodilnih akterjev prestižne NHL s štartno pištolo vendarle lahko naznanil začetek turnirja v golfu. Kajpak bi tudi sam rad videl, ko bi palico vihtel še kdo od udeležencev dogodka v prejšnjih letih, a tokrat je bilo pač precej več poslovnežev.
Blejsko igrišče zaradi kislega vremena to pot ni kazalo svoje pravljične podobe. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ko smo mu omenili nekatere, denimo njegova nekdanja reprezentančna kapetana Marcela Rodmana, Tomaža Razingarja in upokojenega smučarja Jureta Koširja, nam je obrazložil njihov izostanek: »Marcel je zdaj prevzel odgovorne naloge pri Medveščaku in četudi je to moštvo na blejski poletni ligi, torej v naši bližini, ima polne roke dela. Tomaž in Jure lovita zadnje dneve poletnih počitnic na morju.«
Kje je pravzaprav njegov dom?
Za Anžeta Kopitarja bo sicer dopusta v domovini kmalu konec, prihodnji teden se vrača v Los Angeles, kjer je preživel že natanko ducat let. »Zdaj že prav težko povem, kje je zares moj dom. V teh počitniških dneh na Gorenjskem, med katerimi kajpak pomemben delež pripada pripravi za novo sezono, vedno znova uživam, obenem pa večino časa preživim v ZDA. Pomislite, tam sem že 12 let, Ines dve leti manj, tam sta se nama rodila oba otroka Jakob in Neža. Težko si predstavljam, da bi imel v Los Angelesu hokejsko akademijo ali pa tako brezskrbno supal po oceanu, kot to počenjam tukaj po jezeru, toda večina življenskega in športnega utripa se mi suče v Los Angelesu. Pomembno pa mi je, da se dobro počutim tako tukaj kot tam.«
Kopitar je v ZDA že dvanajst let, njegova žena Ines dve manj. Vsako leto se med poletnimi počitnicami zelo rada vrneta domov. FOTO: Blaž Samec/Delo
In to očitno kaže zapisati tudi za njegovega očeta Matjaža, ki je prikimal vabilu iz domovine o vrnitvi na selektorsko mesto slovenske hokejske reprezentance, a ga nato zaradi novih obveznosti pri dvakratnih prvakih NHL iz Los Angelesa ni mogel sprejeti. »Vem, da si je zelo želel spet postati selektor, toda preprosto ni šlo. Poglejte, jaz bi vam ponudil službo, vi bi ob tem radi opravljali še kakšno delo, čas pa bi vam se prekrival in ne bi šlo po dveh tirnicah. Dobro ga poznate in veste, da mu polovičarstvo ne diši. Naj igra golf, vodi reprezentanco ali pa tako, kot bo zdaj, profesionalno opravlja nalogo oglednika evropskih hokejistov za Los Angeles – prav vsega se loti resno in odgovorno,« se kapetan Kraljev kajpak ni mogel izogniti vprašanju o pogledu na novo vlogo očeta za delodajalce iz Kalifornije. Prepričan pa je, da mu domači vlak še ni ušel ter da bo nekoč, tako kot med letoma 2011 in 2015, spet lahko vodil rise.
Poseben gost z belih strmin
Anže Kopitar pa se je posebej na Bledu razveselil Kristoffersenovega prihoda. Eden vodilnih asov smučarske karavane podrobno spremlja NHL, prav slovenskega zvezdnika še posebej ceni. »Želel sem si ga spoznati, takšen turnir je imeniten tudi za druženje in vsaj manjši klepet. Za kaj več zdaj niti ni časa,« je dejal po svojem prihodu iz Salzburga, že včeraj, torej dan po srečanju na Bledu, pa je bil pred njim odhod na priprave na enega od švicarskih ledenikov.
Henrik Kristoffersen je za en dan smuči zamenjal za palico za golf. FOTO: Blaž Samec/Delo
»Po koncu sezone sem staknil poškodbo, zdaj je spet vse v najlepšem redu, treninga se moram lotevati resno,« nam je dejal Norvežan in ob namigu o izjemnem rivalstvu z avstrijskim šampionom Marcelom Hirscherjem, ki že sedmo leto zapored ne da iz rok prestižnega kristalnega globusa, pove: »Z Marcelom sva res dobra prijatelja, le na vrhu strmine se pred tekmo ne poznava. Vem, premaguje me, ko je najbolj pomembno, a storil bom vse, da bo poslej drugače.«
Luč ugledala tudi knjiga
Olimpijski podprvak iz Pjongčanga sicer s palico za golf še zdaleč ni tako spreten kot na smučeh, a če mu bo čas dovolil, bo v prihodnje še kdaj prišel na Bled. Užival je v družbi našega hokejista in si odprtih ust ogledoval predmete na dražbi: boksarske rokavice Mika Tysona, nogometni dres Zlatana Ibrahimovića, tekmovalni kombinezon Tine Maze in tudi novo knjigo z naslovom Ledeni kralj. Pravljico s številnimi resničnimi vložki in ilustracijami je napisal Primož Suhodolčan, predstavili jo bodo na prvi šolski dan, 3. septembra. »Seveda v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, ki sem jo tudi sam obiskoval,« je še dodal Anže Kopitar.
