Za slovo od Bleda manjkala le sklepna zmaga
Slovenska hokejska reprezentanca je na domačem turnirju osvojila 1. mesto navzlic porazu v podaljšku z mlado belorusko vrsto.
Odpri galerijo
Izkušeni Andrej Hebar je na turnirju vnovič poskusil opozoriti nase in je tako razgrnil svojo kandidaturo za nastop aprilskem SP v Kazahstanu,
FOTO Jože Suhadolnik/Delo
Slovenska hokejska reprezentanca si je že pred sklepno tekmo zanimivega mednarodnega turnirja zagotovila 1. mesto, seveda pa se je od domačega občinstva želela posloviti s tretjo zmago v treh blejskih dneh. A te proti mlademu beloruskemu moštvu po izenačenih 60 minutah v podaljšku ni dosegla.
Res pa je, da je bila naša izbrana vrsta za konec vidno zdesetkana, saj sta se zaradi klubskih obveznosti predčasno v Rusijo oziroma na Madžarsko v dogovoru s HZS vrnila Robert Sabolič in Žiga Pance, zaradi lažje poškodbe je pred vrnitvijo v Nemčijo počival Jan Urbas.
V udarnem napadu je tako poleg Roka Tičarja in Žige Jeglič igral obetavni ljubljanski zmaj Miha Zajc in se na tekmi odrezal z goloma. Pri slovenski izbrani vrsti je bilo v primerjavi z dnevom prej in dvobojem z Italijo (2:1) manj energije in povezanih akcij, zlasti v 1. tretjini je bilo mlado belorusko moštvo boljše. Zasluženo si je takrat priigralo vodstvo, gostitelji pa so se v nadaljevanju le zbudili, toda prav natančni pri strelih niso bili. Resda so bili pri ploščku precej pogosteje kot tekmeci, a slednji so čakali na protinapade in tako dvakrat ugnali Žana Usa, ki je tokrat prvič na tem turnirju stal v vratih slovenske reprezentance.
Po izenačenem izidu v 60 minutah je sledil petminutni podaljšek zgolj treh igralcev v polju na vsaki strani, prav po enem od svojih značilnih hitrih protinapadov pa so Belorusi zabili gol odločitve za zmago.
"Na turnirju smo preizkusili marsikaj, razširili nabor igralcev in se večinoma odrezali s spodobno igro. V opozorilo pa nam mora biti naša predstava v uvodni tretjini protI Belorusiji, prav slabi smo bili takrat. V nadaljevanju se je raven naše igre nedvomno zvišala, toda če nisi zbran od začetka, je zelo težko pozneje nadomestiti zamujeno," je za konec ocenil slovenski selektor Ivo Jan.
Res pa je, da je bila naša izbrana vrsta za konec vidno zdesetkana, saj sta se zaradi klubskih obveznosti predčasno v Rusijo oziroma na Madžarsko v dogovoru s HZS vrnila Robert Sabolič in Žiga Pance, zaradi lažje poškodbe je pred vrnitvijo v Nemčijo počival Jan Urbas.
V udarnem napadu je tako poleg Roka Tičarja in Žige Jeglič igral obetavni ljubljanski zmaj Miha Zajc in se na tekmi odrezal z goloma. Pri slovenski izbrani vrsti je bilo v primerjavi z dnevom prej in dvobojem z Italijo (2:1) manj energije in povezanih akcij, zlasti v 1. tretjini je bilo mlado belorusko moštvo boljše. Zasluženo si je takrat priigralo vodstvo, gostitelji pa so se v nadaljevanju le zbudili, toda prav natančni pri strelih niso bili. Resda so bili pri ploščku precej pogosteje kot tekmeci, a slednji so čakali na protinapade in tako dvakrat ugnali Žana Usa, ki je tokrat prvič na tem turnirju stal v vratih slovenske reprezentance.
Po izenačenem izidu v 60 minutah je sledil petminutni podaljšek zgolj treh igralcev v polju na vsaki strani, prav po enem od svojih značilnih hitrih protinapadov pa so Belorusi zabili gol odločitve za zmago.
"Na turnirju smo preizkusili marsikaj, razširili nabor igralcev in se večinoma odrezali s spodobno igro. V opozorilo pa nam mora biti naša predstava v uvodni tretjini protI Belorusiji, prav slabi smo bili takrat. V nadaljevanju se je raven naše igre nedvomno zvišala, toda če nisi zbran od začetka, je zelo težko pozneje nadomestiti zamujeno," je za konec ocenil slovenski selektor Ivo Jan.
