
Naročite se

Gre za uvodno dejanje tridnevne alpske trilogije, ki bo s 3900 višinskimi metri že pošteno preizkusila kandidate za skupno zmago. Cilj bo na smučarskem središču Orcières-Merlette po 7,1 kilometra dolgemu zaključnemu vzponu s povprečnim naklonom 6,7 odstotka.
Etapa je po profilu pisana na kožo napadalcem z dobrimi plezalskimi nogami, vendar zaključni vzpon ni tako zahteven, da bi nujno povzročil velike razlike med favoriti. Prav zato številni pričakujejo agresivno dirkanje že precej pred ciljem.
Dirka po Franciji se v Orcières-Merlette vrača prvič po letu 2020. Takrat je o etapni zmagi odločal sprint približno dvajsetih najboljših kolesarjev, v katerem je bil uspešnejši Primož Roglič pred Tadejem Pogačarjem.
Tokrat bodo razmere povsem drugačne. Leta 2020 je bila to šele četrta etapa dirke, zato so številni favoriti še varčevali z močmi. Zdaj pa bo po Orcières-Merlette ostalo le še dve pravi gorski etapi, zato si vodilni v skupnem seštevku previdnosti ne bodo mogli več privoščiti.
Kolesarji bodo štartali v Voironu in se usmerili proti Grenoblu. Tik pred mestom jih čaka prvi kategorizirani vzpon dneva proti kraju Engins, dolg 11,4 kilometra s povprečnim naklonom 5,4 odstotka. Vzpon se na vrhu ne konča. Cesta se nadaljuje po dolgem lažno ravnem odseku vse do Saint-Nizier-du-Moucherotte, nato pa sledi spust proti reki Drac. Po približno desetih kilometrih po dolini se začne drugi daljši vzpon proti Monteynardu, ki meri 9,7 kilometra in ima povprečni naklon pet odstotkov.
18. etapa Dirke po Franciji (Voiron–Orcières-Merlette, 185,2 km) bo karavano popeljala v Alpe.
Po Monteynardu ne sledi daljši spust. Trasa se več deset kilometrov vije na približno 900 metrih nadmorske višine po nenehno valovitem terenu. Ceste niso posebej strme, vendar bodo številna krajša vzpenjanja postopoma jemala moči. Najzahtevnejši med njimi je vzpon Côte des Terrasses, dolg 3,4 kilometra s povprečnim naklonom 6,6 odstotka.

Od kraja La Fare-en-Champsaur naprej, približno 32 kilometrov pred ciljem, se cesta začne skoraj neprekinjeno vzpenjati. Najprej po zmernih naklonih, nato pa sledi še Côte de Saint-Léger-les-Mélèzes, kjer se cesta na 2,8 kilometra postavi pokonci s povprečnim naklonom 6,8 odstotka. Od tam naprej bo trasa povsem enaka kot leta 2020, zato bo tudi zaključek etape identičen tistemu, na katerem sta se za zmago udarila Roglič in Pogačar.
Veliko vprašanje ostaja, ali bodo favoriti čakali na zaključni vzpon ali pa bo kdo poskusil napasti že prej. Zaključni klanec proti Orcières-Merlette je dolg 7,1 kilometra in ima enakomeren povprečni naklon 6,7 odstotka. Zaradi njegove zmerne zahtevnosti ni izključeno, da bo tudi letos o etapni zmagi odločala manjša skupina najboljših. Po drugi strani pa položaj v skupnem seštevku in bližina odločilnih alpskih etap lahko spodbudita bolj tvegano taktiko ter napade že na predhodnih vzponih.
Orcières-Merlette ima posebno mesto v zgodovini Dirke po Franciji. Leta 1971 je tam eno najbolj znamenitih etapnih predstav uprizoril Luis Ocaña, ki je po kar 60 kilometrov dolgem samostojnem pobegu v cilj prikolesaril kar devet minut pred Eddyjem Merckxom in Joopom Zoetemelkom.
Čeprav je moral Ocaña pozneje zaradi padca odstopiti z dirke, kar je Merckxu odprlo pot do tretje skupne zmage na Touru, njegov napad na Orcières-Merlette še danes velja za eno najbolj drznih predstav v zgodovini največje kolesarske dirke na svetu.
Komentarji