Če so ukazi taki, jih je treba spoštovati, le tako bomo rešili ta položaj

Selektor slovenske kolesarske reprezentance Andrej Hauptman se te dni bolj kot s kolesom in kolesarji ukvarja z otroki in njihovo šolo.

Objavljeno
06. april 2020 10.42
Posodobljeno
06. april 2020 13.47
Andrej Hauptman je selektor slovenske članske kolesarske reprezentance. FOTO: Jure Eržen/Delo
STA
STA
Čeprav se selektor slovenske kolesarske reprezentance Andrej Hauptman te dni bolj kot s kolesom in kolesarji ukvarja z otroki in njihovo šolo, pa to ne pomeni, da ne razmišlja tudi o športu. S svojimi varovanci je v rednih stikih, od njih dobiva informacije, a kljub temu meni, da so v teh težkih trenutkih bolj pomembne druge reči. »Za zdaj smo zdravi, mnogi niso. Mi v športu lahko razmišljamo, veliko je takih, ki ne morejo. Položaj je skrb vzbujajoč, a moramo ostati mirni in strpni. Prišel bo čas, ko bomo lahko razmišljali o dirkah, zdaj pa se moramo posvetiti čemu drugemu, bolj pomembnemu. Do kdaj, tega nihče ne ve,« meni selektor, ki se povsem strinja z odloki vlade, da se kolesarjem prepovejo treningi.


»Pogačar, Polanc, Roglič in drugi so storili korak naprej«


»Ali nam je ukaz všeč ali ne, ni pomembno, prav tako ne mnenje, ali bi se lahko okužili, ali bi mi lahko okužili drugega. Mi smo strokovnjaki za šport, drugi so za druge stvari. In tem povsem zaupam. Če so ukazi taki, jih je treba spoštovati, le tako bomo rešili ta položaj,« je dejal Hauptman, športni direktor ekipe UAE Emirates. Pod svojem okriljem ima največjega slovenskega upa Tadeja Pogačarja in nekoliko starejšega Jana Polanca. O njiju ima največ informacij, pred izbruhom novega koronavirusa pa je bil dobro seznanjen tudi s stanjem Primoža Rogliča in drugih reprezentančnih kandidatov. Po njegovem mnenju so prav vsi storili še korak naprej in prava škoda je, da tega niso mogli dokazati. Podatki kažejo, da je bil Roglič še močnejši kot v lanski sezoni, ko je odlične rezultate in zmage zbiral kot po tekočem traku.

image
Andrej Hauptman, Tadej Pogačar in maser slovenske reprezentance Aleš Murn pred odhodom na svetovno prvenstvo lanskega septembra. FOTO: Roman Šipić/Delo


»Primož bi bil na prvih dirkah zagotovo glavni favorit. Pogačar je bil na začetku sezone odličen, dosti za njim ni zaostajal niti Polanc, ki je v vseh pogledih še napredoval od lani. A žal je bilo to stanje pred enim mesecem, zdaj nihče ne ve, kje se v pripravljenosti nahaja. Trenažerji sicer nekaj malega pokažejo. Z njimi lahko do neke mere le ohranjaš pripravljenost, izboljšati pa je ne moreš. Na trenažerju niti ne moreš biti šest ur oziroma je to škodljivo, preprosto na njem tudi ne moreš ohranjati osredotočenosti. Menim, da bo potreben vsaj en mesec na kolesu, da bodo fantje prišli na raven, na kateri so bili pred izbruhom virusa. A prav vsi bodo na istem,« je prepričan Hauptman, ki finančnih posledic zaradi odpovedi dirk v svoji denarnici še ne občuti.

»Moja plača prihaja redno. O kakšnem znižanju za kolesarje in kolesarske delavce pri nas za zdaj ni bilo govora. Ne vem, kako je pri drugih, a lahko pričakujemo, da bodo nekateri imeli težave, predvidevam, da predvsem tiste ekipe, katerih pokrovitelji se ukvarjajo s turizmom,« je dejal Hauptman, še vedno edini slovenski kolesar, ki je s svetovnega prvenstva v cestni vožnji članov domov prinesel kolajno.


»Nihče ne ve, ali bo scenarij izvedljiv, a moramo ostati optimisti«


Po preložitvi olimpijskih iger in spomladanskih dirk pa bi bilo prav septembrsko svetovno prvenstvo v švicarskem Martignyju dirka, ki bi v letošnji sezoni v primeru, da bi jo lahko izvedli, pridobila največ, meni bronasti junak iz leta 2001.
»Glede na trenutne načrte, da bi bil po umiritvi razmer najprej na sporedu Tour, nato v kratkem času Vuelta in Giro, potem svetovno prvenstvo in za konec preložene spomladanske klasike, menim, da bi bilo zanimanje pri tekmovalcih in javnosti za prvenstvo ogromno. Velike večdnevne dirke bi bile za nami, pred nami zaključek sezone s klasikami, vmes prvenstvo. Konkurenca bi bila zagotovo najboljša možna. Nihče ne ve, ali bo tak scenarij izvedljiv, a moramo ostati optimisti,« selektor vendarle upa, da bo stanje poleti vendarle dovoljevalo izvedbo rezervnih načrtov.

image
Andrej Hauptman in Primož Roglič med pogovorom. FOTO: Miha Hočevar


Tudi s klasikami, ki mnogim pomenijo več kot kakršnokoli drugo tekmovanje: »Nekateri živijo za te klasike in jim pomenijo največ. Tudi Slovencem pomenijo veliko, a vseeno ne kot svetovno prvenstvo, olimpijske igre, Tour, Giro ali Vuelta. Sam bi bil rajši svetovni prvak kot zmagovalec dirke po Flandriji. Predvsem zato, ker širša javnost ne pozna prave vrednosti zmage na Flandriji, vsakdo pa ve, kaj pomeni postati svetovni prvak. Še vedno pa ne morem odgovoriti, ali bi zamenjal bronasto kolajno s svetovnega prvenstva v Lizboni z zmago na največji klasiki, zmaga je namreč le zmaga.«

Hauptman si je že v živo ogledal traso svetovnega prvenstva v Martignyju in jo primerjal z olimpijsko v Tokiu. Pravi, da sta obe izredno zahtevni, po njegovem bodo glavno vlogo igrali specialisti za vzpone, čeprav lahko zmaga tudi kdo od specialistov za enodnevne dirke, ki se zna spopasti s klanci. »Vsak krog ima štiri kilometre dolg vzpon. Ta je zelo strm, njegov naklon je od osem- do desetodstoten. Če bi Oscar Freire še tekmoval, bi ga štel med favorite, čeprav je trasa bolj primerna za Vincenza Nibalija, Alejandra Valverdeja in druge specialiste za vzpone, tudi naše. V tem trenutku ne morem govoriti, kakšna bi bila naša taktika, lahko le rečem, da poleg drugih tudi Matej Mohorič ne bi bil brez možnosti,« meni Hauptman, ki ga trenutno skrbi za stanje v slovenskih klubih.


»Kriza bo gotovo prizadela gospodarstvo, ki podpira klube«


»Ta kriza se bo gotovo poznala. Prizadela bo gospodarstvo, ki podpira klube, v katerih stanje nikoli ni bilo bajno. Pri vpisu otrok se sicer poznajo rezultati naših tekmovalcev, zanimanje za kolesarstvo je večje, a mogoče sem ga vendarle pričakoval še več. Predvsem pa ni veliko takih, ki vztrajajo do konca,« trdi nekdanji športni direktor ljubljanskega kluba, a kljub temu meni, da se za kolesarstvo v Sloveniji ni bati.

»Z optimizmom lahko gledamo naprej. Veseli me stanje na cestah, na katerih vidim, kako je kolesarstvo priljubljeno, koliko ljudi kolesari. V klubih dobro delamo, imamo talente, ne moremo pa pričakovati, da bo prav vsaka generacija med člani tako uspešna, kot je zdajšnja. Trenutno naša generacija mladincev ni najboljša, a verjamem, da se bodo spet pojavili novi Rogliči, Pogačarji, Mohoriči, Mezgeci, Polanci ... Tudi taka velesila, kot je Italija, se srečuje s krizami, kako se ne bi tudi mi,« je pogovor sklenil Hauptman.