Črn dan rožnatega Kruijswijka, Nibali pokazal zobe

Nizozemec padel na spustu z Agnela in zdrsnil na tretje mesto. Po taktični napaki Nizozemcev v rožnatem Kolumbijec Chaves.

Objavljeno
28. maj 2016 00.04
Vito Divac
Vito Divac
Risoul – Če ne bi bilo padca Stefana Kruijswijka v prvih kilometrih spusta s prelaza Agnel (z 2744 metri je bil vrh letošnjega Gira), se bržkone ne bi nič spremenilo v skupnem seštevku. Nizozemec je suvereno branil majico in nadzoroval potek etape. Potem pa – »bum«. Zaletel se je v zaledenel snežni zamet in se prekucnil na glavo.

»Ne morem verjeti, da bom zaradi neumne napake izgubil skupno zmago,« so se od silne togote 29-letnemu Nizozemcu zasolzile oči, ko je videl, da je na vrhu prelaza Risoula zaostal za 4:54 minute za zmagovalcem Vincenzom Nibalijem, rožnato majico pa predal Kolumbijcu Estebanu Chavesu. »Želel sem izkoristiti kratek predah ter nekaj pojesti in spiti. Izgubil sem nadzor nad krmilom in se zaletel v snežno steno. Trudil sem se, da bi učinek nesreče čimbolj nevtraliziral, a me je vse bolelo – hrbet, rebra, kolena, roke. Pa še morala je bila močno načeta,« je opisal klavrno počutje v zadnjih 55 kilometrih, ki jih je prekolesaril tako rekoč sam, saj mu z izjemo Etixxa, ki je branil belo majico Jungelsa, nihče ni želel pomagati. Bil je namreč brez enega samega pomočnika, za razliko od Nibalija, Chavesa, Valverdeja in Majke, ki so imeli ob sebi najmočnejše može za hribe.

Ob tem kaže poudariti amatersko taktiko strategov moštva LottoNL, ki v beg, v katerem je bil najmočnejši Nibalijev pomočnik izraziti hribolazec Michele Scarponi, niso poslali Primoža Rogliča ali Enrica Battaglina. Scarponijevo etapno zmago, ki se mu je na široko nasmihala, je namreč njegov športni direktor Giuseppe Martinelli žrtvoval za Nibalijevo zmagovito akcijo. »Naša taktika na štartu je bila etapna zmaga Scarponija ali Fuglsanga. Ko pa se je pokazalo, da se lahko vrnem v igro za zmago, smo seveda vse stavili na moj uspeh. V njej je bilo veliko jeze in neke vrste maščevanja za vse, kar sem v minulih dneh doživljal, ko sem poslušal in prebiral kritike na račun mojega kolesarjenja v Dolomitih,« je Nibali čustveno sprejel zmago in od sreče zajokal. Italijani navdušeno govorijo o šampionski vrnitvi »morskega volka«, ki je pokazal pravo nrav in zobe. Na vprašanje, kaj meni o smoli rožnate majice, je Italijan odgovoril, da je kolesarstvo šport, v katerem si lahko en dan najsrečnejši človek na svetu, že drugi dan pa najbolj razočarani ... Novi vodilni Chaves je dodal, da je bil ves čas v zavetrju Nibalija in Scarponija, nesrečo Kruijswijka pa obžaluje.

Kruijswijk je po etapi z vseh strani dobival podporo, mnogi pa se seveda sprašujejo, zakaj sta Nibali in Chaves narekovala ritem, ko je nepisano pravilo, da se ob takšnih nesrečah vodilnega počaka. Kakorkoli že, pred sklepnim dejanje 99. Gira (nedeljska etapa s končnim ciljem v Torinu bo zgolj parada nosilcev majic), je položaj na vrhu negotov, čeprav ima Chaves 44 sekund prednosti pred Nibalijem in 1:05 minute pred Kruijswijkom. Dvajseta etapa, ki je dolga samo 134 km, ima štiri vzpone – na prelaze Vars (2108 m, 19 km, povprečni naklon 10 %), Bonette (2715, 21 km, 7 %) in Lombardo (2350, 22 km, 7 %) – in tri spuste, ter ciljni, 2,3 km dolg vzpon v Sant'Anno di Vinadio (1824 m, 9- do 11-odstotni naklon). Nibali se je mentalno okrepil in je bržkone najmočnejši. Chaves je pokazal določene slabosti na zaključnem vzponu in ni mogel slediti Italijanovemu ritmu na Risoul. Razlika bi bila še večja, če mu ne bi pomagal Španec Nieve. Po vsem, kar je doživel, pa je vprašanje, ali se lahko Kruijswijk regenerira in vrne. Če bo kolesaril tako, kot je v minulih treh tednih, potem tudi zanj zmaga še ni izgubljena.