Dan za sprinterje, če jih ne presenetijo ubežniki

Po 175,1 kilometra dolgi etapi od Hagetmaua do Bordeauxa naj bi prišli na svoj račun sprinterji. Bordeaux je namreč mesto kot ustvarjeno za ciljne obračune velikih skupin.

Za Hagetmau bo to zgodovinski trenutek. Mesto ob romarski poti Voie du Vézelay proti Santiagu de Composteli še nikoli ni gostilo začetka ali cilja etape Dirke po Franciji.

Na drugi strani pa je Bordeaux pravi veteran Toura. Prestolnica departmaja Gironde je doslej, kar 133-krat gostila cilj etape. Staviti na sprinterja bo zato skoraj samoumevno, saj so se med zmagovalci v Bordeauxu v preteklosti znašli številni velikani, med njimi Jasper Philipsen (2023), Mark Cavendish (2010), Tom Steels (1999), Erik Zabel (1997) in Frédéric Moncassin (1996).

Zgodba iz leta 2023 je bila boleča, a se je leto pozneje končala srečno. Mark Cavendish je takrat neusmiljeno lovil rekord po številu etapnih zmag na Touru. V Bordeauxu leta 2023 je bil zelo blizu zgodovinskemu uspehu z morebitno 35. zmago bi prehitel Eddyja Merckxa. Toda načrte mu je prekrižal Jasper Philipsen, ki ga je v ciljnem sprintu premagal. Veliko razočaranje za Britanca.

Trasa 7. etape. FOTO: Infografika Delo

Cavendish naslednje priložnosti leta 2023 ni več dočakal, saj je naslednji dan grdo padel in moral dirko predčasno končati v solzah.

Kljub temu se je legendarni »Manx Missile« odločil, da ostane v glavnini še eno sezono. Zgodovina Toura mu je nato vendarle namenila srečen konec. Leta 2024 je v Saint-Vulbasu končno osvojil rekordno 35. etapno zmago in se sam vpisal v zgodovino. Prav tisto drugo mesto v Bordeauxu leta 2023 mu je pomagalo ohraniti vero, da lahko rekord še doseže.

Kot že omenjeno, se zdi ciljni sprint v Bordeauxu skoraj neizogiben. Kolesarje na poti čaka le en vzpon - Côte de Béguey, dolg 1,6 kilometra s povprečnim naklonom 4,2 odstotka. Vrh vzpona bo približno 40 kilometrov pred ciljem, zato ne bi smel preprečiti velikega obračuna sprinterjev.

S spremljanjem v živo začnemo ob 15. uri
 

Ko vsi ostanejo brez besed

Še francoski predsednik Macron je v cilju spraševal direktorja Toura Prudhomma, kako je to mogoče. Kako je mogoče, da je nekdo za razred, dva in tri boljši od vseh udeležencev na slovitem Touru, dirki, na kateri se vsako leto zberejo najboljši kolesarji na svetu. 

Direktorji moštev so ostali zaprtih ust. Zmajevali so z glavo, signalizirali, da česa takega še niso videli, a so pri Tadeju videli že marsikaj. Na tako težki etapi, v tako težkih, zahtevnih pogojih, tako zgodaj na Touru, smo videli spektakularno zmago, o kateri se bo govorilo vedno, ko bosta omenjena Tour in Pogačar. Verjetno se je še Pogačarju zdelo čudno, zakaj vsi gledajo v tla. Najprej v tla potem pa direktno v njegove oči, da bi si vtisnili trenutek, dan, etapo, kaj je storil, na kakšen način na kakšni etapi je zmagal Slovenec Tadej Pogačar.

Največ izjav kolesarskih strokovnjakov po etapi je bilo zelo podobnih; ta je res vesoljec, to ni normalno več, kaj nam bo še pokazal. Da, Pogačar je še boljši, kot je bil lani. Kot da bi dodatno ojačal, dozorel, kot bi stopil še dve stopnici višje, ne samo ene. Na včerajšnji etapi, ki je potekala čez Aspin in Tourmalet, 4100 višinskih metrov, 175 kilometrov, peklenskih 40 stopinj v dolinah, le malce manj na gorskih prelazih, skoraj osemminutna prednost rumene majice, je prišel Tadej dve minuti in 40 sekund pred drugouvrščenim Jonasom Vingegaardom. Paul Seixas, Remco Evenepoel, Juan Ayuso, Florian Lipowitz, so zaostali še nekaj sekund več.