Kdo po Rogliču in Pogačarju? Tekoči trak za prvake se je ustavil

Po zgodovinskem slavju na dirki po Španiji, na kateri sta Primož Roglič in Tadej Pogačar s 1. in 3. mestom poskrbela za evforijo, je na svetovnem prvenstvu v Yorkshiru za slovensko kolesarstvo prišel trenutek za razmislek. Naši najboljši profesionalci nas bodo bržkone še dolgo razveseljevali z zmagami v dresih svojih klubskih delodajalcev, uspehi reprezentance pa zaradi tega niso samoumevni. Kot tudi ni samoumevno, da bodo v naših klubih tudi v prihodnje vzgajali nove pogačarje in rogliče.

Roglič in Pogačar sta dosegla najvišji slovenski uvrstitvi na devetdnevnem tekmovanju, na katerem je Slovenijo zastopalo 24 kolesark in kolesarjev, vendar še zdaleč nista dosegla dvojne zmage, kot sta jo v 13. etapi Vuelte. »Rogla« je v vožnji na čas zasedel 12. mesto, »Pogi« 18. na cestni dirki. Kakšne so bile najvišje uvrstitve v drugih kategorijah? Med ženskami je bila edina uvrstitev 45. mesto Eugenie Bujak, med mlajšimi člani je bil najboljši Tilen Finkšt na 25. mestu na cestni dirki, Jaka Primožič je v vožnji na kronometer zasedel 49. mesto. Najboljši mladinski uvrstitvi je prikolesaril Boštjan Murn z 32. mestom v vožnji na kronometer in 63. v cestni dirki. Najboljša mladinka je bila Nika Jančič, 24. v vožnji na čas in 52. na cestni dirki, na kateri je bila sicer do padca v zadnjem ovinku v igri za prvo deseterico.

Omejen potencial

Če te številke postavimo v kontekst, izpostavijo dve težavi. Naši najboljši profesionalci, ki blestijo na etapnih dirkah, na peščici enodnevnih preizkušenj, na katerih nastopijo v reprezentančni opravi, niso konkurenčni kot na Giru, Touru ali Vuelti. Tisti, ki prihajajo za njimi, kot kaže, ne premorejo potenciala, da bi segli v svetovni vrh. Z Rogličem, Pogačarjem in Matejem Mohoričem se je zadnja leta zdelo, da se slovenski tekoči trak ustvarjanja vrhunskih tekmovalcev ne bo ustavil.

»Pri mlajših članih bi vse izgledalo drugače, če Pogačar ne bi preskočil te kategorije. Tudi sicer bi v tej kategoriji dosegli več, če naši kolesarji ne bi storili začetniške napake. Mladinke je ustavila smola, pri mladincih pa nimamo kolesarjev, ki bi lahko pokazali več,« je dejal direktor slovenskih reprezentanc Martin Hvastija, ki ne skriva, da je težava resna.
 

Nevarnost negativne selekcije

»Ne najdemo več pravih talentov, kar je osnova v kolesarstvu. Ko imaš v rokah nadarjenega kolesarja, je mogoče nekaj doseči z delom. Najbolj me skrbi situacija v klubih, zaradi pomanjkanja talentov pada volja tudi pri trenerjih, ki so leta in leta skrbeli za to, da je bil pretok obetavnih kolesarjev iz mlajše v člansko kategorijo neprekinjen. Tudi sicer se razmere v klubih slabšajo. Pred desetimi leti je vsak mlad fant, ki je prišel v slovenski klub, dobil kolo in vso opremo. Zdaj je vse prepuščeno staršem. To lahko prinese negativno selekcijo, ker tako v ospredje pridejo otroci premožnih staršev in ne nujni tisti, ki so najbolj nadarjeni,« je nekdanji poklicni kolesar izpostavil položaj, ki se pojavlja pri domala vseh športih, ki zahtevajo večji denarni vložek. Nenazadnje je načel tudi slovensko smučanje.


 

Kdo bo dirkal za čast in slavo?

Za dolgoročno prihodnost na vrhunski ravni bi morali najti sistemsko rešitev, za bližnjo prihodnost z vrhunskimi rezultati reprezentance bosta morala Hvastija in selektor članske reprezentance Andrej Hauptman pokazati veliko spretnosti.
»Čeprav se hvalimo s profesionalci, jih imamo zelo malo. Zaradi uspehov dveh ali treh kolesarjev imamo veliko število točk in maksimalno kvoto osmih kolesarjev za SP, a jih stežka zberemo toliko. Od desetih jih ne more biti hkrati osem v vrhunski formi konec septembra,« pravi Hvastija, ki se zaveda, kdo v kolesarstvu pije in kdo plača.

»Kolesarji so razpeti med ekipe, ki jih plačujejo, in reprezentance, za katere nastopajo za čast in slavo. Plačniki so tisti, ki jim določajo glavne cilje sezone. Pri največjih reprezentančnih tekmovanjih gre izključno za osebno motivacijo tekmovalca. Le nekdo, ki ima motiv doseči tudi nekaj zase, za svojo dušo in domovino, lahko tu kaj doseže. Na SP je mogoče unovčiti le mavrično majico, vendar jo osvoji le eden od 200 kolesarjev na štartu, kult OI se krepi tudi med kolesarji, ki pa jim še vedno več pomeni zmaga na dirki Pariz-Roubaix kot pa naslov olimpijskega prvaka,« je še povedal Hvastija.



Prihodnja sezona bo posebej zahtevna pri sestavljanju reprezentančne kombinatorike, saj bodo konec julija na sporedu OI, septembra pa drug za drugim EP in SP. Pred tem bo, sodeč po načrtih Rogličeve ekipe Jumbo Visma in Pogačarjeve UAE, za najboljšima Slovencema naporna bitka za vrh na Touru ...