Kralj Tadej ukrotil francoskega prestolonaslednika

Kakšen spektakel v Ardenih! 112. dirka Liège–Bastogne–Liège je bila prava srhljivka od štarta do cilja, kjer pa smo vseeno dobili pričakovanega zmagovalca. Tadej Pogačar (UAE) je v velikem slogu »staro damo« (La Doyenne) osvojil tretjič zapored, skupaj že četrtič. Najprej je s pomočjo moštvenih kolegov izničil štiriminutno prednost Remca Evenepoela (Red Bull Bora Hansgrohe), nato pa dobil še napet dvoboj z 19-letnim Paulom Seixasom (Decathlon).

Na 259,5-kilometrski preizkušnji z več kot 4000 višinskimi metri ni bilo pričakovati akcije, ki bi že na kilometru nič na visoke obrate spravila vse kandidate za najvišja mesta. A tokrat so bili uvodni kilometri izjemno hitri in kaotični. Še preden sta Pogačar in njegova ekipa UAE doumela, kaj se dogaja, se je odpeljala ubežna skupina 52 kolesarjev, v kateri je bil tudi Evenepoel.

Results powered by FirstCycling.com

Prednost ubežnikov je hitro poskočila na skoraj štiri minute, marsikomu se je dirka morda zdela že izgubljena, vendar se je izkazalo, da ima športni direktor Andrej Hauptman vse še pod nadzorom. Pogačarjevi pomočniki so se podali v lov za skupino v ospredju, v kateri sta se znašla tudi Domen Novak (UAE) in Gal Glivar (Alpecin Premier Tech). Z nekaj pomoči Seixasovih moštvenih kolegov iz Decathlona se je zaostanek začel topiti in 82 km pred ciljem se je v usodo vdal zadnji med ubežniki.

Daleč najhitrejša dirka

Od tu naprej je domala vse potekalo po Pogačarjevem načrtu. Novak in drugi pomočniki so narekovali peklenski tempo vse do vzpona na La Redoute (1,6 kilometra, povprečni naklon 8,7 odstotka), kjer je slovenski šampion v zadnjih dveh letih sprožil zmagovita napada.

Tudi tokrat je ponovil vajo, vendar se to pot niso vdali vsi tekmeci. Njegovim pospeškom je bil z zadnjimi močmi kos Seixas, s katerim sta se hitro oddaljila od zasledovalcev. Slovenski kralj in francoski prestolonaslednik sta dobro sodelovala vse do zadnjega vzpona na Roche aux Faucons (1,3 km, 11 %), ki je odločil, da krona ostaja na Klancu pri Komendi.

Pogačar je 14 km pred ciljem vendarle strl izjemnega Francoza in si pred njim prikolesaril slabo minuto prednosti. Veselil se je svoje tretje zaporedne in skupaj četrte zmage v Liègeu, ki je bila daleč najhitrejša. Ker je šla karavana na vso moč malodane od štarta do cilja, je Pogačar dosegel povprečno hitrost 44,426 km/h ter odpihnil rekord dirke, ki ga je lani postavil s povprečjem 41,893 km/h.

»Veliko se je dogajalo danes. Na začetku sem bil v ozadju skupine, štarti so vedno zahtevni, zato sem samo sledil kolesarjem pred seboj. Pogledal sem navzdol na zaslon in videl, da gremo res hitro, ko sem dvignil pogled, pa sem ugotovil, da se je glavnina prepolovila. Po 20 minutah smo doumeli, da ni tako slabo, če spustimo ta pobeg. Skupina je bila velika, a v takšnih kolesarji običajno ne sodelujejo najbolje. Vseeno nas je bilo malo strah, saj bi Remco lahko iz te skupine napadel daleč pred ciljem. Položaj smo imeli pod nadzorom. Rune Herregodts in Vegard Stake Laengen ste opravila izjemno delo, nato nam je pomagal tudi Decathlon. Tudi preostanek ekipe se je izkazal. Čeprav Evenepoela ne gre spustiti v pobeg, smo imeli tokrat vse pod nadzorom,« je Pogačar razkril, da kljub zaostanku ni bilo preplaha v vrstah ekipe UAE.

Pripravljal se je za šprint

Kako pa je doživel dvoboj s Seixasom, ki je edini v zadnjih treh letih preživel njegov napad na La Redoute? »Na La Redoute sem pritisnil res močno, videl sem, da je Seixas na elastiki, vendar je bil na vrhu še ob meni. Impresioniral me je. Tudi kasneje je močno narekoval tempo, tako da sva naredila veliko razliko pred zasledovalci, kar je bilo zelo dobro za naju. V ozadju misli sem se že pripravljal na šprint, saj je bil izjemno močan. Vendar sem na Roche aux Faucons še enkrat poskusil, dvignil sem tempo. Ta klanec zelo dobro poznam in mi ustreza. Na srečo je popustil, a sem bil pripravljen tudi za to, da bom moral šprintati za zmago,« je Pogačar občutil, kako močan je čudežni francoski deček, ki je v cilj prikolesaril z zaostankom 45 sekund. Evenepoel si je 3. mesto prikolesaril v šprintu zasledovalne skupine 1:42 za zmagovalcem.

Razplet je bil na vrhu zelo podoben tistemu z dirke Strade Bianche. Tudi v Toskani je Seixas najdlje vztrajal za Pogačarjem in si prikolesaril 2. mesto. Prvo pa je spet pripadlo Pogiju, ki je slavil 112. zmago v karieri in že 13. na spomenikih. »Veliko mi pomeni, da sem še enkrat dobil eno od največjih dirk na kolesarskem koledarju. Ne dirkam veliko, zato nimam veliko priložnosti za zmage. Ob takšnih dnevih je zame veliko pritiska, da dostavim zmago. Zelo sem vesel, da nam je uspelo, ne bi mogel biti bolj ponosen na svojo ekipo,« je še povedal Pogačar, ki je dirkal z žalnim črnim trakom na roki – v spomin na Cristiana Muñoza, svojega nekdanjega kolumbijskega moštvenega kolega, ki je preminil pred nekaj dnevi.

V Romandiji tudi Roglič

S četrto zmago (Strade Bianche, Milano – Sanremo, po Flandriji, Liège–Bastogne–Liège) v petih nastopih (Pariz–Roubaix je končal na 2. mestu) je Pogačar končal še eno izjemno sezono pomladanskih klasik. S četrto zmago v Liègeu se je tudi povpzel na 2. mesto večne lestvice te dirke. Deli si ga z Alejandrom Valverdejem in Morenom Argentinom, s še eno zmago pa bi Pogačar ujel tudi rekorderja Eddyja Merckxa.

Paul Seixas (desno) je na svoji prvi dirki Liège–Bastogne–Liège zaostal le za Tadejem Pogačarjem. FOTO: Maarten Straetemans/AFP

Za Pogačarja zdaj sicer še ne bo počitka, že v torek bo prvič štartal na dirki po Romandiji (do 3. maja), na kateri bo prvič v sezoni 2026 njegov tekmec tudi Primož Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe).