Na Valonski puščici je napočila doba Alaphilippa

Francoz je na zaključnem vzponu Mur de Huy zmagal drugič zapored. Matej Mohorič napadal, na koncu pa ostal praznih rok. 

Objavljeno
25. april 2019 07.05
Posodobljeno
25. april 2019 11.17
Julian Alaphilippe je letos že dobil Strade Bianche, Milano Sanremo in zdaj še Valonsko puščico. FOTO: Deceuninck QuickStep
Ans – Belgijski in nizozemski navijači so si po štirih zaporednih zmagah Alejandra Valverdeja obetali, da bo na Valonski puščici zavel svež veter, ki bo prinesel bolj odprto dirko, a so se ušteli. Svetovni prvak je krono kralja Mur de Huya predal Julianu Alaphilippu, ki si je drugič zapored pokoril sloviti ciljni vzpon druge klasike v ardenskem trojčku. Na stopničkah sta bila še Fuglasang in Ulissi.

Enodnevne dirke so med kolesarskimi navdušenci priljubljene predvsem zaradi nepredvidljivosti, zaključek Valonske puščice pa je bolj kot klasikam podoben skupinskemu šprintu. Vsako leto se dirka odloča na peklensko strmem vzponu na Mur de Huy s povprečnim 11-odstotnim naklonom, v najbolj strmem zavoju strmina preseže tudi 20 odstotkov. Prireditelji so želeli dirko popestriti z drugačnim zadnjim krogom in vzponom na Cherave, a se je še enkrat več izkazalo, da kralj Mura nosi tudi krono Valonske puščice.

Dvoma o prvem favoritu pred dirko ni bilo, Julian Alaphilippe bi slavil že v nedeljo na Amstel Goldu, če v zaključku z Jakobom Fuglsangom ne bi preveč taktiziral, pri francoskem časniku L'Equipe pa so bili o zmagi Francoza na Valonski puščici tako prepričani, da je njegova slika že včeraj kraljevala na naslovnici.
25.
zmago v tej sezoni za ekipo Deceuninck QuickStep je na Valonski puščici dosegel Alaphilippe.

 

Mohoričev napad brez uspeha


Večji del dirke tokrat ni potekal v zelo hitrem ritmu, v glavnini je bilo precej živčnosti in posledično tudi nekaj grdih padcev, v enem od njih sta jo skupila tudi favorita Roman Kreuziger in Adam Yates. Glavno slovensko orožje Matej Mohorič se je tokrat izognil smoli in poizkusil tekmece prelisičiti z napadom 17 kilometrov do cilja. Z Mohoričem spet ni šel nihče od favoritov, slovenski državni prvak je v ospredju deset kilometrov vozil sam in ko sta Dries Devenyns in Enric Mas za Alaphilippa začela narekovati oster tempo na čelu pelotona, je bilo jasno, da se bo napad slovenskega asa spet končal že precej pred ciljno črto. Že prej je odpadel Tadej Pogačar, zračnica mu je počila krog do cilja, nato je do predzadnjega prečkanja Huya še ujel priključek, a je porabil preveč moči za boj za vrh.

Mohorič je bil ujet na vzponu Cote de Cherave dobrih šest kilometrov pred ciljem, sledil je boj za položaje do vznožja Huya, tam pa je prvi pospešil Michal Kwiatkowski. Alaphilippe mu je hitro sledil, v dobrem položaju je bil tudi Valverde, nato pa je napadel Fuglsang, ki je Ardenske klasike dočakal v izvrstni formi. Alaphilippe je od nedeljskega boja z Dancem dobro vedel, kako močan je, skočil je v njegovo zavetrje, nato pa s precej več muke kot lani do ciljne črte vendarle prilezel mimo za drugo zaporedno zmago na Valonski puščici.

image
Matej Mohorič v napadu na Valonski puščici. FOTO: Bahrain Merida

 

Priklon tudi za Fulgsanga


»Ta dirka je zame nekaj posebnega, tukaj vedno končam na zmagovalnem odru. Letos sem že velikokrat zmagal, vedno želim napadati in krojiti razplet dirke, danes se je izšlo izvrstno. Ne bi mi uspelo brez pomoči ekipe, najprej so me po počeni zračnici pripeljali nazaj v glavnino, zatem so mi pripravili še dobro izhodišče za zadnji vzpon. V glavi nisem imel točno določene taktike za zaključek, sledil sem svojim občutkom in tokrat me niso prevarali,« je bil po dirki vesel in olajšan »Loulou«, ki je postal prvi Francoz z dvema zaporednima zmagama na Valonski puščici.

Alaphilippe se je priklonil tudi Fuglsangu, s katerim sta dvoboje na klasikah začela že na dirki Strade Bianche, tudi tam je krajši konec potegnil Danec, in ga nadaljevala v minulih dneh v Ardenih: »Jakob je izjemen kolesar in še boljši človek, zasluži si vse čestitke. Vem, da bo razočaran, tako kot sem bil tudi jaz po Amstel Goldu, a sva tokrat tako kot na Strade Bianche dokazala, da skupaj sodiva na vrh.«


 

Št. 5 za svetovno prvakinjo


Na ženski izvedbi Valonske puščice je bila še petič zapored nepremagljiva svetovna prvakinja Anna van der Breggen. Nizozemka je bila na zadnjem vzponu premočna, ob prihodu v cilj je imela dovolj časa, da je pozdravila gledalce in potrdila, da je na razgibanem terenu nepremagljiva. Na drugo stopničko je stopila rojakinja Annemiek van Vleuten, na tretjo pa Danka Annika Langvad. Na dirki so bile tudi kolesarke ekipe BTC City Ljubljana, najboljša je bila Rusinja Anastasija Čursina na 26. mestu, v trideseterici (29.) je končala tudi najboljša Slovenka Urša Pintar.
 
Valonska puščica (1-UWT), Ans–Mur de Huy, 195 km: 

1. Alaphilippe (Fra, Deceuninck) 4;55:14,
2. Fuglsang (Dan, Astana) isti čas,
3. Ulissi (Ita, UAE) 0:06,
4. Lambrecht (Bel, Lotto) 0:08,
5. Schachmann (Nem, Bora),
6. Mollema (Niz, Trek) vsi isti čas,
49. Mohorič (Bahrain) 3:22,
53. Pogačar (UAE) 6:01,
Pibernik in Bole (oba Bahrain, vsi Slo) sta odstopila;

Valonska Puščica (1-WWT), Huy–Huy, 118,5 km:

1. Van der Breggen (Niz, Boels) 3;17:04,
2. Van Vleutern (Niz, Mitchelton) 0:01,
3. Langvad (Dan, Boels) 0:04,
26. Čursina (Rus, BTC City) 1:15,
29. Pintar (Slo, BTC City) 1:24;