Premirje pred vikendom v Apeninih
Prvo etapo na celini je v šprintu dobil Bennett, dejaven tudi Mohorič. Zdaj na vrsti dve težki gorski etapi.
Odpri galerijo
Po nizu uvrstitev na oder za zmagovalce je Sam Bennett končno slavil na Giru. FOTO: Luk Benies/Afp
Po težkem vzponu na Etni so kolesarji izkoristili eno najlažjih etap letošnjega Gira za dodaten dan premora, na polno je šlo le v zaključku, kjer je Sam Bennett končno prišel do zmage. Današnja etapa bo ogrevanje za težek nedeljski spopad.
Irski šprinter v dresu Bore Sam Bennett se je lani z Gira vrnil s štirimi drugimi mesti in brez zmage, nesrečni niz je prekinil slab mesec kasneje v Kočevju, kjer je dobil prvo etapo slovenske pentlje. Tudi letos je Bennett v Izraelu dvakrat stal na odru za zmagovalce, ob povratku Gira na celino pa je končno stopil na najvišjo stopničko.
V zadnjih kilometrih je bil v ospredju tudi Matej Mohorič, ki je Niccolo Bonifazia najprej potegnil v zavetrje Elie Vivianija, a je šprinter Bahrain Meride hitro izgubil dober položaj, zato mu je moral Mohorič pomagati še enkrat. Bonifazio je šprint začel s petega položaja, nato pa je prehitro prišel v ospredje, moral se je zadovoljiti s tretjim mestom.
»Imel sem smolo, 15 kilometrov pred ciljem sem imel težave s kolesom, a so me fantje hitro spet pripeljali v ospredje. Morda sem naredil napako pri postavljanju, šprint sem začel prezgodaj,« je bilo tudi Bonifaziu jasno, da je imel priložnost za svojo prvo zmago na rožnati pentlji. Kazalo je, da bo še tretjič najboljši Elia Viviani, a je bil Sam Bennett tokrat boljši in Irska se prvič po letu 1987 veseli etapne zmage na Giru.
Favoriti za končno zmago so lahko etapo sprejeli odprtih rok in prihranili nekaj moči pred napornim vikendom v Apeninih. Večji del današnje etape ne bo prav zahteven, zaključni vzpon druge kategorije na Montevergine pa bo bržkone premalo strm, da bi prišlo do večjih razlik v skupnem seštevku.
Že v nedeljo bo šlo povsem zares, vzpon na Roccaraso bo razredčil glavnino, po dolgem spustu pa sledita dva vzpona prve kategorije na Calascio in Gran Sasso di Italia, ki sta pravzaprav dva vrhova istega vzpona. V zadnjih petdesetih kilometrih se cesta praktično neprekinjeno vzpenja, priložnost za premor bo le na dveh manjših odsekih ravnine, strmih zadnjih pet kilometrov pa bo pravi preizkus forme za Chrisa Frooma in tudi Toma Dumoulina, ki na najtežjih vzponih do sedaj še ni bil kos peresno lahkim hribolazcem.
Tako kot lani na Blockhausu se tudi letos na Gran Sassu Giro bržkone še ne bo odločil, bo pa slika skupnega seštevka po nedeljskem spopadu mnogo bolj jasna.
Irski šprinter v dresu Bore Sam Bennett se je lani z Gira vrnil s štirimi drugimi mesti in brez zmage, nesrečni niz je prekinil slab mesec kasneje v Kočevju, kjer je dobil prvo etapo slovenske pentlje. Tudi letos je Bennett v Izraelu dvakrat stal na odru za zmagovalce, ob povratku Gira na celino pa je končno stopil na najvišjo stopničko.
V zadnjih kilometrih je bil v ospredju tudi Matej Mohorič, ki je Niccolo Bonifazia najprej potegnil v zavetrje Elie Vivianija, a je šprinter Bahrain Meride hitro izgubil dober položaj, zato mu je moral Mohorič pomagati še enkrat. Bonifazio je šprint začel s petega položaja, nato pa je prehitro prišel v ospredje, moral se je zadovoljiti s tretjim mestom.
»Imel sem smolo, 15 kilometrov pred ciljem sem imel težave s kolesom, a so me fantje hitro spet pripeljali v ospredje. Morda sem naredil napako pri postavljanju, šprint sem začel prezgodaj,« je bilo tudi Bonifaziu jasno, da je imel priložnost za svojo prvo zmago na rožnati pentlji. Kazalo je, da bo še tretjič najboljši Elia Viviani, a je bil Sam Bennett tokrat boljši in Irska se prvič po letu 1987 veseli etapne zmage na Giru.
V nedeljo bo šlo zares
Favoriti za končno zmago so lahko etapo sprejeli odprtih rok in prihranili nekaj moči pred napornim vikendom v Apeninih. Večji del današnje etape ne bo prav zahteven, zaključni vzpon druge kategorije na Montevergine pa bo bržkone premalo strm, da bi prišlo do večjih razlik v skupnem seštevku.
Že v nedeljo bo šlo povsem zares, vzpon na Roccaraso bo razredčil glavnino, po dolgem spustu pa sledita dva vzpona prve kategorije na Calascio in Gran Sasso di Italia, ki sta pravzaprav dva vrhova istega vzpona. V zadnjih petdesetih kilometrih se cesta praktično neprekinjeno vzpenja, priložnost za premor bo le na dveh manjših odsekih ravnine, strmih zadnjih pet kilometrov pa bo pravi preizkus forme za Chrisa Frooma in tudi Toma Dumoulina, ki na najtežjih vzponih do sedaj še ni bil kos peresno lahkim hribolazcem.
Tako kot lani na Blockhausu se tudi letos na Gran Sassu Giro bržkone še ne bo odločil, bo pa slika skupnega seštevka po nedeljskem spopadu mnogo bolj jasna.
