Primož Roglič ni edini, a je nekaj posebnega

Po zgodovinskem slovenskem prvencu na Touru je zgodba Primoža Rogliča zakrožila po svetovnih medijih. V kolesarstvu izleti v druge discipline in športe niso tako redki, a je Rogličeva preobrazba vendarle nekaj posebnega. V slovenskem kolesarstvu je zgodbo o uspešnem prehodu spisal tudi Luka Mezgec, a je bila njegova pot vendarle nekoliko lažja – pred vrhunsko kariero šprinterja je uspehe dosegal tudi z gorskim kolesom.

Etapni zmagi na Giru in Touru v prvi sezoni in pol med elitno konkurenco bi bili ogromen uspeh za kogarkoli, ko pa takšen podvig uspe nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki je na kolo prvič resneje sedel šele pred petimi leti, lahko govorimo o pravem malem čudežu. O Rogličevi preobrazbi je bilo že marsikaj napisanega, v nekaj stavkih pa gre nekako takole. Zasavec je v mlajših selekcijah veljal za zelo perspektivnega smučarskega skakalca, na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2006 je z ekipo osvojil srebrno, leto pozneje pa še zlato kolajno. Med člani Roglič ni napredoval tako hitro kot njegovi vrstniki in po grdem padcu v Planici se je dokončno odločil, da bo skakalne smuči postavil v kot. S smučmi pa v kot na srečo niso odšle tudi športne ambicije in na kolesu je Zasavec našel nov izziv, ki ga je potreboval.

Na prvi pogled smučarski skoki in kolesarstvo nimajo prav veliko skupnega, v zraku telo na polnih obratih deluje le nekaj sekund, na kolesu pa telo več ur bije bitko s samim seboj in z glavo, ki pri največjih šampionih zna premikati meje. Zato je bil, ko je potrkal na njegova vrata v Rogu, skeptičen tudi Andrej Hauptman, a mu je vendarle ponudil pomoč. Nato se je začel bliskovit vzpon po kolesarski lestvici, Roglič je preskakoval po več razredov, v drugi sezoni pri novomeški Adrii je dobil prvo etapno dirko po Azerbajdžanu in pred sezono leta 2015 skočil v svetovno serijo, kjer mu je priložnost ponudila ekipa LottoNl-Jumbo. Nizozemci so v Rogliču videli priložnost, da z malo denarja popolnijo sestavo ekipe, v letu in pol pa so dobili kar sedem profesionalnih zmag. Pod vodstvom trenerja Addyja Engelsa se je Roglič razvil v odličnega kronometrista, to disciplino na Nizozemskem že dolgo negujejo in ji posvečajo veliko pozornosti, še pred dirko po Franciji so si za delček njegove trenutne vrednosti zagotovili Rogličeve storitve vsaj še za nadaljnje leto in pol. Kdo ve, kam vse bo pot pripeljala 27-letnika v prihodnjih sezonah, eden najbolj znanih kolesarjev zadnjih 20 let pa je na lastni koži izkusil, kako zahtevna je bila preobrazba slovenske športne dvoživke.

Sir Bradley Wiggins je tudi v teh dneh, ko uživa v statusu upokojenca in pomaga pri vodenju lastne ekipe, v Veliki Britaniji še vedno eden najbolj priljubljenih športnikov. Karizmatični Wiggo se je po končani karieri preizkusil v resničnostnem šovu The Jump (skok), kjer so se slavni športniki in zvezdniki rumenega tiska pomerili v zimskih športih. Wiggins si je na treningu smučarskih skokov zelo hitro poškodoval nogo in nato dejal, da mu sploh ni jasno, kako lahko kdo s tako nerodnimi smučmi zdrži v zraku, kaj šele pristane na obe nogi. Takrat Britančevo oko še ni ujelo podvigov Rogle, ki na smučeh ni le tekmoval, temveč zmagoval, v prihodnjih sezonah pa bo naskakoval največji podvig sira Bradleyja – zmago in rumeno majico na francoskem Touru. Wigginsovih izletov v druge športe še ni dovolj; pred kratkim je napovedal, da bi se rad na prihodnjih poletnih olimpijskih igrah preizkusil še v veslanju, s katerim se zadnje čase intenzivno ukvarja. V čolnu je Britanec iz okolice Manchestra po njegovih besedah našel nov življenjski izziv, po tihem pa meri tudi na kolajno, a je pot do tja še dolga. Več kot prihodov iz drugih športov je bilo prehodov med različnimi kolesarskimi disciplinami. V Belgiji in na Nizozemskem je zelo priljubljen ciklokros, mešanica gorskega in cestnega kolesarstva, kjer se tekmovalci merijo na poligonu, kjer niti teka s kolesom na rami po blatnih vzponih ne manjka. Ciklokros uživa kultni status, na nedeljskih tekmah pa se ob progi zbere tudi več kot 50.000 gledalcev. V zgodovini je precej vrhunskih ciklokrosistov uspešno prestopilo na cesto, zadnji je bil Čeh Zdenek Štybar, ki je bil pred prihodom v ekipo QuickStep tudi svetovni prvak v ciklokrosu. Podoben podvig zdaj načrtujeta še dva mlada talenta – Wout van Aert in Mathieu van der Poel, oba že svetovna prvaka v ciklokrosu, v katerih Belgijci vidijo velik potencial za prihodnjega zmagovalca dirke po Flandriji ali severnega pekla Paris–Roubaix.

V profesionalnem pelotonu je novo priložnost poiskalo nekaj nekdanjih šampionov gorskega kolesarstva, ki so na cesti videli priložnost za mnogo večje zaslužke in boljše življenje. Prvi zvezdnik športa na dveh kolesih Peter Sagan je skoraj do polnoletnosti tekmoval na gorskem kolesu in postal tudi mladinski svetovni prvak v krosu, ob tem pa se je bolj za zabavo udeležil še nekaj amaterskih dirk na cesti in s popolnoma nekonkurenčno opremo zlahka zmagoval. Ni trajalo dolgo, da je na njegova vrata potrkal italijanski Liquigas (kasneje Cannondale) in »Peter Veliki« je postal nesporna kolesarska številka ena. Zelo podobno pot je opravil Luka Mezgec, v mladinskih kategorijah prav tako zelo dober tekmovalec v gorskokolesarskem krosu, ki je nato v kranjski Savi dobil priložnost na cesti in jo zgrabil z obema rokama. Tudi pot Luke je šla strmo navzgor, po trenutku slave z etapnim zmagoslavjem v Trstu se je ustalil v vlogi dragocenega pomočnika v Orici Scott, občasno pa tudi Mezgec spomni na to, da še vedno zna zmagovati. Letošnjemu naslovu državnega prvaka na cesti je dodal še naslov prvaka v krosu, kar v Evropi že dolgo ni uspelo nikomur. Pred tremi leti se je Francozinja Pauline Ferrand-Prevot vpisala v zgodovino z dosežkom, ki ga bo zelo težko še kdo ponovil. Naenkrat je bila aktualna svetovna prvakinja na cesti, v olimpijskem krosu in v ciklokrosu, treh disciplinah, ki v kolesarstvu pomenijo največ. Napredek izjemne Francozinje je nato zaustavil grd padec, tri krone pa so jo postavile na piedestal ženskega kolesarstva.

Podobnih primerov je bilo še nekaj, zanimivo pa je, da se za prehod v kolesarstvo ne odločajo smučarski tekači, saj ravno omenjena športa veljata za najtežja na svetu in obenem najbolj sorodna. Enega redkih primerov najdemo v Sloveniji, Matej Drinovec je bil v vseh mladinskih kategorijah uspešen na tekaških smučeh, priložnost na kolesu pa je najprej dobil pri Adrii, zdaj pa kariero nadaljuje v kranjskem kolesarskem klubu. Primož Roglič torej ni edini, nekaj dvoživk je kolesarstvo že sprejelo, a tako uspešnega »prestopnika«, kot je Rogla, zelo bogata kolesarka zgodovina ne pomni.