Prvi zametki Franjinega dne

Občina Škofja Loka je v projekt maraton Franja vpeta že od začetka, z veseljem pa se odziva na vse pobude, ki še povečujejo njeno udeležbo na največjem vsakoletnem kolesarskem športno-rekreativnem prazniku pri nas. Župan Miha Ješe, tudi sam navdušen kolesar in udeleženec Franje, je zelo naklonjen porajajoči se ideji Franjinega dne.

Začniva najširše: kako kot župan ene od tradicionalno vključenih občin gledate na projekt maraton Franja?

Maraton Franja je ena najlepših športnih prireditev v Sloveniji, še posebej pa sem vesel, da ni zgolj tekmovalnega, temveč predvsem rekreativnega značaja. Vendar pa tudi tekmovalci pridejo na svoj račun. Zelo sem zadovoljen, da teče tudi skozi našo občino, skozi staro mestno jedro, ki je zdaj še bolj prazno in zračno. Takšne prireditve zelo radi sprejemamo. To je neke vrste mobilizacija ljudi, ki se znajo potruditi za svoje zdravje in za vrednote Franje, tega edinstvenega primera partizanske bolnice med drugo svetovno vojno, ki ima res humano noto. Veliko trpljenja je bilo in potrebne veliko iznajdljivosti – podobno se morajo na progi znajti tudi udeleženci tega maratona.

Škofja Loka je v projekt vključena že od začetka, letos je šlo vaše sodelovanje še korak dlje ...

Že lani smo se dogovarjali, da bi se občine bolj vključile, z županom sosednje občine Gorenja vas–Poljane Milanom Čadežem sva se domenila, da bova poskusila privabiti gledalce v večjem številu s posebno točko v Gorenji vasi, na kateri so lahko gledalci in udeleženci poskusili pražen krompir, v Škofji Loki pa smo postavili okrepčevalnico na Lahovem klancu nasproti Tehnika, kjer so se lahko ustavili udeleženci in številni gledalci.

So bili to že prvi zametki napovedanega Franjinega dneva?

Recimo tako, čeprav do formalne izvedbe še ni prišlo. Sem pa z navdušenjem sprejel to pobudo in naši dve občini sta se poskusili že letos vključiti bolj dejavno.

Kaj bo v praksi pomenil Franjin dan?

Pomenil bi lahko popularizacijo kolesarstva, zdravega življenja v naravi, rekreativnega kolesarjenja. In seveda druženje ljudi z vrednotami, ki jih Franja predstavlja.

Kako daleč ste še od uresničitve ideje Franjinega dneva? Ga bo možno izpeljati že prihodnje leto?

Odvisno od tega, kako bo organizacija potekala. V tem primeru bi potrebovali drugačen koncept, štart odprt malo dlje časa, da bi se merilo vsakega posebej, ne glede na to, kdaj bi štartal. Večina nas namreč tekmuje samih s sabo, peščica najbolj tekmovalno navdušenih pa z drugimi. Pritegnili bi torej lahko tudi tiste rekreativce, ki imajo radi potovalno kolesarjenje, da se malce ustavijo na teh točkah, poskusijo lokalne dobrote in morda pokramljajo med seboj in z gledalci. Glavni namen bi bil pritegniti širše število ljudi, s tem da takrat cesta seveda ne bi bila več popolnoma zaprta.

Bo Franjin dan velik zalogaj za Škofjo Loko?

Mislim, da ne, če se bomo občine vključevale vsaka na svojem območju, locirale potencialne najboljše točke za druženje, na katerih bi bil verjetno potreben tudi kakšen ansambel, da bi ustvaril primerno vzdušje.

Kaj lahko občina Škofja Loka doprinese Franji in kaj lahko Franja doprinese Škofji Loki?

Seveda ni le maraton Franja tisti, ki občini kaj doprinese, je pa zagotovo eden od dogodkov, s katerim aktiviramo ljudi, se zavemo, da živimo v lepem okolju, to delimo tudi z udeleženci in populariziramo tudi naše mesto. Vendar pa tisti, ki samo švignejo mimo, ne vidijo vseh lepot, se pa rekreativci, ko se prepričajo, kakšne kolesarske steze imamo pri nas, lahko tudi vračajo. Neposredno maraton prinaša zavest, da populariziramo kolesarstvo, zdravo sobivanje v naravi brez motoriziranih prevoznih sredstev in predvsem druženje.

Kakšne so, s tem v zvezi, vaše ambicije za prihodnost?

Niso vezane zgolj na maraton, temveč na celostno zdravo življenje. Franja je tista, ki najbolj popularizira množični kolesarski šport, tudi z dodatnimi programi, ki vključujejo vse več družin in tistih, ki uživajo v kolesarjenju, ne zgolj v športnem kolesarstvu. To je izročilo, ki bi ga radi posredovali občankam in občanom: naj za prevoze čim več uporabljajo tudi kolo. Pripravljamo celostno prometno strategijo, ki bo sprejeta konec junija in ki največji poudarek daje prav pešcem in kolesarjem.

Slišite na račun zapore cest med Franjo kakšne pritožbe občanov?

Nisem jih še zasledil, sem pa doživel ovacije mnogih ljudi, ki pridejo z velikim veseljem in užitkom podpret tisoče udeležencev.

Je Škofja Loka kolesarjem prijazna občina?

Je, toda ne zadosti. Imamo relativno veliko kolesarskih stez, ki pa jih je – kar smo ugotovili pri pripravi strategije – potrebno predvsem popraviti, da bodo varnejše. V prvi vrsti imam v mislih stik med cestno površino in kolesarsko stezo, ki je večinsko s stopničkami, ki jih moramo odpraviti. Cilj pa je tranzitna transverzalna kolesarska pot vseh gorenjskih občin, seveda tudi proti ljubljanskemu koncu, kamor imamo svoje poti že urejene. To je glavni izziv za prihodnost, ki ne bo izvedljiv že v tem mandatu, začenjamo pa še letos.

Kaj je bilo v vaših mandatih storjeno na področju kolesarjenja in pripadajoče infrastrukture?

Kolesarjenje smo predvsem popularizirali, žal pa še nismo veliko naredili na infrastrukturi, ker smo bili do predlani v največjem investicijskem ciklusu za ureditev komunalnih infrastruktur. Zdaj pa dajemo največji pomen asfaltiranju makadamskih cest in ureditvi kolesarskih poti. Prav gorske makadamske ceste bodo v veliki meri dosti prijaznejše tudi kolesarjem, saj bodo bolj gladke in prevozne vse leto.

Znano je, da tudi vi prisegate na kolo. Ste bili že kdaj tudi med udeleženci Franje?

Zadnja leta vselej z eno izjemo, ko ni bilo zadosti kondicije. Tudi letošnji cilj je bil utrditi in okrepiti se vsaj za mali maraton.