Za epsko zmago je kot sokol priletel iz megle

Primož Roglič spet premika meje mogočega, na spustu je dobil zadnjo gorsko etapo in se prebil na stopničke skupnega seštevka!

Objavljeno
28. julij 2018 06.00
Posodobljeno
28. julij 2018 06.35
Spet smo na Touru dočakali tudi sloviti Rogličev telemark.
Laruns - Laruns – Slovenski as Primož Roglič je bil izjemen že v kratki pirenejski etapi in načel Chrisa Frooma, v epski petkovi preizkušnji pa je pokazal, za kako izjemnega kolesarja gre. Roglič je napadal na vzponu na Aubisque in lomil Frooma, zlomil pa ga je šele na spustu, ko se je z izjemno vožnjo odpeljal etapni zmagi naproti.

Šest kategoriziranih vzponov in prelaza Tourmalet ter Aubisque so bili zagotovilo, da nas čaka ena od najtežjih etap letošnjega Toura. Že na Tourmaletu sta napadla Romain Bardet in Mikel Landa in si privozila tri minute prednosti, zato je nekaj časa v zraku viselo tudi četrto mesto Rogliča. V ospredje se je podal njegov moštveni kolega Robert Gesink in pogasil požar, na zadnjem vzponu na Aubisque pa je sledil slovenski šov.

Roglič je prvič napadel že trideset kilometrov pred ciljem in Chris Froome je hitro popustil. Nato je tempo padel, Froome se je s pomočjo Egana Bernala vrnil, a je Tom Dumoulin z napadom Britanca spet spravil v krizo. Kasneje je Roglič še poizkušal in do vmesnega vrha vzpona na Aubisque si je trojka okrog rumene majice pred Froomom privozila že dobrih 20 sekund naskoka, nato pa je Bernal na vmesnem ravninskem delu štirikratnega zmagovalca spet privlekel nazaj v ospredje in dirka se je začela znova.
 

Dumoulin je bil njegov največji sovražnik


Dva kilometra pred vrhom je šel Roglič še enkrat naprej in takrat je šlo na polno, s povsem osredotočenim pogledom si je pridobil nekaj metrov prednosti, a je Froome še uspel nekako slediti silovitemu tempu Zasavca. Največ zaslug za to, da se Roglič ni odpeljal v ospredje že na zavojih prelaza Aubisque, je imel Dumoulin, ki se enostavno ni pustil zlomiti, z enakomernim ritmom in stisnjenimi zobmi je vsakič uspel izničiti Rogličeve pospeške, Geraint Thomas v rumeni majici pa je lahko le sledil troboju Froome-Roglič-Dumoulin.

image
AP Primož Roglič je z napadi konkurente spravil na kolena.


Zasavec je imel na vrhu vsega dovolj, postavil se je na čelo in tudi na hitrem in širokem, značilno pirenejskem spustu, navijal tempo v vodilni skupini. Vseskozi ga je lovil Dumoulin, a se je Roglič po vzoru reprezentančnega kolega Mateja Mohoriča spusta lotil na vse ali nič, nekaj ovinkov je izpeljal povsem na robu mogočega, luknja do Nizozemca pa je bila iz zavoja v zavoj večja. Naposled tudi Dumoulin ni mogel vsega dela opraviti sam, za nekaj časa mu je na pomoč priskočil Froome, a je takrat Roglič že izginil iz njihovega vidnega polja. Z vožnjo v zadnjih 20 kilometrih pred ciljem v Larunsu je spomnil na prva leta tega tisočletja, ko se je tako neustrašno po cestah največjih dirk spuščal »sokol« Paolo Savoldelli.

Dumoulin jezen na motoriste
Tom Dumoulin je bil v cilju zelo nejevoljen, ker se mu je Roglič odpeljal na spustu. Za to je okrivil motorista s snemalcem, ki naj bi vozil preblizu Slovencu in mu ponujal zavetrje: »Nesprejemljivo je, da motoristi delajo takšne stvari. Roglič se mi je odpeljal, ko je sedel na zgornji cevi okvira in izkoristil še zavetrje, in to na ravninskem delu, v ozadju sem poganjal na polno, a ga nisem uspel ujeti. Da na takšen način ostaneš brez možnosti se ne bi smelo dogajati.« Motor je bil nekajkrat res blizu Rogliču, a si je slovenski as z izjemno agresivno vožnjo in napadi na Aubisqu malo pomoči nedvomno zaslužil.

 

Vnovič najboljši v kraljevski etapi


Orel, sokol, konec koncev je povsem vseeno – Primož Roglič je kot blisk kolesaril proti ciljni črti in naznanil: »Rogla je prišel!«. Z enkratno etapno zmago je ponovil lanski dosežek, ko je bežal na Galibierju; tudi letos si je za uspeh izbral kraljevsko etapo dirke in zmagal tam, kjer lahko zmagujejo le največji.

»Sploh nimam besed, to je povsem noro in res lep občutek, da spet stojim na vrhu. Imel sem odlične noge in mislil sem si, da bi bila res škoda, če jih nekako ne bi izkoristil. Če že ni šlo prej, ko sem napadal na vzponu, sem pa tokrat poizkusil in jih izkoristil še na spustu. Perfektno se je izšlo, seveda sem vesel, da sem med prvimi tremi, to je bil eden od ciljev zadnjih dni,« je dejal slovenski junak ne le tedna, temveč vsaj meseca.



Po zaslugi desetih odbitnih sekund za zmago je proti Dumoulinu in Froomu pridobil skoraj pol minute, Britanec za njim zaostaja za 13 sekund, Nizozemec pa ima še 19 sekund naskoka pred današnjim kronometrom. Ta bi Rogliču moral biti pisan na kožo, v 31 kilometrih bo ravnine le za odtenek, tik pred ciljem pa sledi še 900 metrov dolg, a zelo strm vzpon, na kakršnih je Zasavec najboljši. »Trasa kronometra mi je res pisana na kožo, a to še nič ne pomeni, vsem bo zagotovo še enkrat zelo težko in vsi začenjamo z enakega izhodišča. Bomo videli,« je Roglič poizkusil brzdati pričakovanja.
 

Ritem Rogliča je bil ubijalski


Kar naenkrat niso več dosegljive le stopničke, temveč tudi drugo mesto. Le rumena majica Gerainta Thomasa je tako rekoč že v žepu Valižana, ki se je priklonil slovenskemu asu: »Uh, kako je bil to zahteven dan, vesel sem, da sem ga preživel med prvimi. Primož je bil izjemen, njegov ritem pa ubijalski, res je v vrhunski formi.« »Rogla« je tako spet poskrbel za nov nor dan slovenskega kolesarstva!