Rogliču obljubili srebrnik in še večji sprejem

Zagorje – Že dvanajst dni je minilo od zmage Primoža Rogliča na slovitem Touru, evforija pa še kar ne pojenja. Po kopici ekipnih obveznosti in dirk se je včeraj vendarle vrnil v domovino, v Zagorju ga je pričakala množica navijačev, pihalni orkester in Orleki, prvi slovenski zmagovalec etape v Franciji pa najtežje čaka domačo posteljo.

V peklenski vročini na glavnem trgu v Zagorju so se obiskovalci dolgo skrivali v senci, ko pa je Primož Roglič nekaj minut čez 19. uro v spremstvu župana Matjaža Švagana vendarle prišel pred navijače, je na trgu završalo. Rumenih majic s podobo Rogle ni manjkalo, prireditelji so zagotovili brezplačno pivo in vodo, Roglič pa je bil navdušen: »To je zame neverjetna čast, da se zaradi mene zbere toliko ljudi. Sploh ne vem, kako sem si zaslužil vse to, kar se dogaja okrog mene je enostavno neverjetno. Lepo je bilo že v Briançonu, kjer so me pričakali najbližji, prav slovenske zastave, spodbudne besede in znani obrazi pa ti dajo tisti dve prestavi več, ki jih na koncu potrebuješ za vrhunski rezultat.« Množica je njegove besede pospremila z navdušenjem, kljub uspehom še vedno skromni Zasavec je odprl šampanjec, ob županovih hvalnicah so aplavzi postali še glasnejši. V Zagorju se bodo Rogli poklonili s posebnim zbirateljskim srebrnikom, na katerem bosta njegova podoba in znak zagorske doline. Nato so oder prevzeli Orleki, Roglič pa je opisal, kako je potekal prihod v domovino. Po zaključku Toura so ga čakali trije kriteriji na Nizozemskem in v Belgiji, kjer je Lotto svojim sponzorjem in navijačem želel pokazati junaka Galibierja, pester mesec pa je zaključil na klasiki San Sebastian, kjer so vsi napori pustili nekaj sledi. »Potiho sem upal, da bom vsaj do doma z letališča prišel v miru, a sem že ob čakanju na prtljago zaslišal harmoniko in vedel sem, da se nekaj dogaja. Tam so bili moji prijatelji in podporniki, ki so me pospremili tudi na sprejem. Vsem bi se zahvalil za podporo skozi vse dni, ne le danes,« je opisal ponedeljkov popoldan. Priznal je, da kljub velikemu uspehu ni bilo lahko: »Že začetek je bil stresen, na štart sem prišel z veliko željo in pričakovanji, a me je dirka takoj postavila na realna tla s padcem v Düsseldorfu. A nisem obupal, to ni v moji naravi, v Francijo sem šel s ciljem, da nekaj naredim in to sem tudi izpolnil.«

Contadorja prej gledal le na televiziji

Še enkrat se je dotaknil tudi dneva, ki ga je postavil na vrh lestvice slovenskih kolesarskih junakov. »Nekaj posebnega je bilo, da sem bil v pobegu z Albertom Contadorjem, takšne šampione sem še nekaj let nazaj gledal le na televiziji, zdaj pa so ob meni in se pogovarjajo z mano. A ne glede na to, s kom dirkaš, je izhodišče za vse enako in vsem je enako težko. Najboljši ne glede na dosežke lani ali pred petimi leti nimajo dveh minut prednosti pred začetkom vzpona, vsi grizemo na polno, je pa nekomu, kot sem jaz, zagotovo še 20 odstotkov večji izziv, če za hrbtom pustiš Contadorja, njemu pa verjetno še deset odstotkov težje, da gleda v hrbet nekemu 'anonimnemu' kolesarju, kot sem jaz,« še vedno ostaja skromen Roglič, odziv konkurence pa je podoben kot pred zmago. »Kaj dosti se ni spremenilo, le vsi še bolj kot do sedaj pravijo 'uau',« je priznal z nasmehom.

Počasi se navaja tudi na medijsko pozornost in navdušenje navijačev: »Zagotovo je naporno, a niti slučajno ni težko. Nenazadnje so zmage tisto, za kar trdo garaš več let in ko jih enkrat dosežeš, se je lepo prepustiti navdušenju, ki ga uspehi prinesejo s seboj. Konec koncev je to tisto, za kar se vsi trudimo na dirkah. V teh dvanajstih dneh je bilo dogajanja res veliko, zato bo prvi cilj za naslednje dni, da se poizkusim naspati in spočiti pred nadaljevanjem sezone.«

Tudi če bi danes kolo postavil v kot in do naslednje sezone pomahal dirkam v slovo, bi jo lahko označili za prelomno v njegovi karieri, a Roglič še ni rekel zadnje besede. »Svetovno prvenstvo je zame velik cilj, zdaj bom imel na voljo nekaj časa za počitek, nato pa že sledijo priprave pred SP. Čaka me še ena dirka v Franciji konec avgusta, v septembru pa bomo videli, za kakšen program dirk se bomo odločili, jih bo pa zagotovo do odhoda na Norveško še nekaj,« je še povedal Roglič, se z veseljem posvetil tudi navijačem in njihovim željam po avtogramih in fotografijah z junakom Toura, nato pa odšel domačim Strahovljam naproti. Župan Švagan je svojega trenutno najbolj popularnega občana pospremil z napovedjo, da se že naslednje leto vidimo na novem, še večjem sprejemu, ko se bo Roglič vrnil domov s še večjim uspehom v žepu. Če bo z Rogličem v Slovenijo pripotovala še rumena majica, mu zagotovo ne bodo zaploskali le navijači iz Zagorja.