Sagan z norim šprintom v kolesarsko zgodovino

Bergen – Po vseh ugibanjih o možnih taktičnih razpletih cestne dirke svetovnega prvenstva je bil zaključek skoraj identičen tistemu iz Dohe, glavni akter pa spet nepremagljivi Peter Sagan. Slovak se je celo dirko varno skrival v zavetrju, v šprintu pa za nekaj centimetrov ugnal domačina Alexandra Kristoffa. Slovenci na zadnjem vzponu niso zdržali peklenskega ritma, najboljši je bil Luka Pibernik na 42. mestu.

Cestna dirka je vrhunec vsakega svetovnega prvenstva, tokrat pa je bil vrvež na ulicah Bergna nepopisen. Norvežani so se izkazali za izjemne gostitelje in po Oslu 1993 spet pripravili svetovno prvenstvo, ki bo šlo v zgodovino kot eno najboljših in najbolj obiskanih doslej, v Bergnu se je v preteklih sedmih dneh zbralo več kot milijon gledalcev. Največ prav včeraj, ko so imeli v Alexandru Kristoffu in Edvaldu Boassonu Hagnu močna aduta za zlato in mavrično majico.

Slovenska šesterica je tokrat dirkala zelo složno. Luka Pibernik je prevzel vlogo varuha Luke Mezgeca in ga v skupini do zadnjega kroga držal v ospredju, le Janu Tratniku je pred zadnjimi krogi zmanjkalo moči, saj se je pred prvenstvom pripravljal le na kronometer. Matej Mohorič je pomagal po najboljših močeh, Jan Polanc pokril nekaj napadov, Primož Roglič pa bi moral biti as iz rokava, a je imel veliko smole. Ob vstopu v desetega od 12 krogov so tik pred njim padli in moral je sestopiti s kolesa, ob lovu na glavnino pa je postrelil preveč nabojev, da bi bil lahko zraven, ko se je dirka odločala.

Kapetan ekipe Luka Mezgec je do zadnjega vzpona deloval zelo dobro, nato pa so mu ob silovitem pospeševanju Juliana Alaphilippa pošle moči: »V zaključek je prišla kar velika skupina, žal pa brez Slovencev. Do zadnjega kroga smo dirkali super, zame pa je bil zadnji vzpon preveč in žal nisem zdržal z najboljšimi. Kot ekipa danes nismo naredili nobene taktične napake, vedno smo se vozili na dobrih položajih v skupini in vsaj v prvem delu prihranili nekaj energije. Prvi del kroga od cilja do začetka vzpona je bil vedno prehiter, da bi lahko prišel k sebi zadihal, kar sem plačal na zadnjem klancu.«

V zaključku se je Luka Pibernik selektorju oddolžil za zaupanje in s 42. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. Morda bi na vzponu lahko sledil tudi najboljšim, a so pred njim in Janom Polancom Belgijci pristali na tleh in priložnost je splavala po vodi. Oba sta končala s slabimi tremi minutami zaostanka, Matej Mohorič in Luka Mezgec sta zaostala še tri minute več. V ozadju je končal tudi Primož Roglič, Jan Tratnik pa ni prišel do cilja. »Do zadnjega klanca je tudi Luka (Mezgec) govoril, da se vrhunsko počuti, na žalost pa so potem tik pred mano padli in takoj sem izgubil okrog 100 metrov, kar je bilo na zadnjem vzponu preveč, da bi še prišel nazaj. Kar se pripravljenosti tiče se ne morem pritoževati, žal pa se ni izšlo, kot bi se moralo, a to je kolesarstvo in nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi,« kljub zelo dobri vožnji ni bil zadovoljen niti Pibernik.

V boju za mavrično majico se je odvijala prava drama. Napadu Alaphilippa na vrhu Lososovega hriba je sledil le Gianni Moscon in kazalo je, da bosta prav mladeniča odločala o zlatem odličju, nato pa ju je pred vstopom v zadnji kilometer skupina ujela in prišlo je do šprinta. Petra Sagana celo dirko ni bilo na spregled, v zadnjih 300 metrov pa je prišel na drugem položaju in v zaključku opravil še za Alexandrom Kristoffom ter utišal glasno norveško občinstvo. »V zadnjih kilometrih sem že obupal, potem pa je skupina nekako ujela ubežnike in prišlo je do šprinta. Žal mi je, da sem razočaral navijače, Kristoff je dirkal doma, a sem seveda vesel, da sem spet na vrhu. Nekaj posebnega je pisati kolesarsko zgodovino, naslov pa želim posvetiti Micheleju Scarponiju, ki bi jutri praznoval rojstni dan. Pričakujem tudi otroka, težko bi si želel boljši zaključek sezone,« je povedal ob domačinih zagotovo najbolj priljubljeni kolesar v Bergnu. Do brona je prišel Michael Matthews, Matteo Trentin je na četrtem mestu ostal praznih rok.

Zastor nad norveškim prvenstvom presežkov je padel, mavrična majica pa ostaja na širokih ramenih neprekosljivega Slovaka. Žal za konec ni bilo nove slovenske vrhunske uvrstitve, ob zgodovinski kolajni Primoža Rogliča pa bo tudi nedeljsko razočaranje hitro splahnelo.