Spektakel na Alpe d'Huezu, končni obračun na Montmartru

Dirka po Franciji 2026 se bo začela ob sredozemski obali, ne francoski, temveč katalonski. Barcelona bo gostila grand départ in prvič po letu 1971 bo uvodna etapa ekipna vožnja na kronometer, ki bo že poskrbela za prve razlike med kandidati za končno zmago.

Nikakor pa ne odločilnih, v 3333 kilometrih do Pariza bodo morali kolesarji premagati številne slovite vzpone in skupno 54.450 višinskih metrov. Trasa je vsekakor povšeči Tadeju Pogačarju.

Zemljevid letošnje Dirke po Franciji. FOTO: Letour.fr 

1. etapa: Barcelona–Barcelona, 19,7 km

Sobota, 4. julija – Čeprav bo uvodni del trase povsem raven in izjemno hiter, bo odločeno v razgibanem zaključku na znamenitem mestnem griču Montjuic. Na letošnjem ekipnem kronometru bomo videli pomembno posebnost. V nasprotju s tradicionalnim formatom, pri katerem se ekipi čas meri po prihodu petega kolesarja, bo vsak tekmovalec dobil individualni čas. Takšen sistem odpira številne taktične možnosti in daje prednost najmočnejšim posameznikom.

Start bo v parku Parc del Fòrum na severnem delu Barcelone. Kolesarji bodo ob obali drveli proti olimpijskemu pristanišču Port Olímpic, nato pa po dolgih in širokih mestnih avenijah prečkali središče katalonske prestolnice. Na tem odseku lahko pričakujemo izjemno velike hitrosti.

Po dobri polovici trase bodo kolesarji peljali mimo ene od največjih znamenitosti mesta, bazilike Sagrada Familia, kmalu zatem pa se profil etape povsem spremeni. Po prečkanju Parca de Joan Miró trasa postane bolj tehnično zahtevna, cesta pa se začne vzpenjati.

Preko trga Plaça d'Espanya sledi vzpon proti Montjuicu. Najprej je na vrsti 1,1 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 5,1 odstotka. Sledi kilometer rahlega spusta in kilometer ravnine, nato pa še odločilni zaključni vzpon.

Zadnjih 800 metrov do cilja se v povprečju vzpenja s sedemodstotnim naklonom in bo prvi resni preizkus forme favoritov. Prav individualno merjenje časa povečuje zanimivost etape. Močni hribolazci bi se lahko na Montjuicu odločili zapustiti ekipne kolege in poskusiti osvojiti čim boljši osebni rezultat.

2. etapa: Tarragona–Barcelona, 168,5 km

Nedelja, 5. julija – Druga etapa dirke po Franciji bo že ponudila precej zahtevnejši teren. Na 168,5 kilometra dolgi trasi bodo kolesarji premagali približno 2500 višinskih metrov, pri čemer bo glavnina zahtevnosti osredotočena v drugi polovici etape in predvsem na zaključnem krogu okoli znamenitega barcelonskega griča Montjuic.

Prvi od dveh vzponov vodi proti gradu Montjuic. Gre za izjemno zahteven odsek, dolg 1,6 kilometra, s povprečnim naklonom 9,3 odstotka, medtem ko najstrmejši deli dosežejo kar 13 odstotkov.

Po kratkem, nekaj več kot kilometer dolgem spustu sledi še drugi vzpon na Côte du Estadi Olímpic. Ta je dolg 700 metrov in ima sedemodstotni povprečni naklon. Ob prvem prečkanju olimpijskega stadiona bo do cilja ostalo še 24,4 kilometra, kar pomeni dva popolnoma enaka kroga, dolga po 12,2 kilometra. Vsak krog se začne s spustom, nadaljuje po valovitem terenu in nato pripelje na oba ključna vzpona, najprej proti gradu Montjuic in nato proti olimpijskemu stadionu.

3. etapa: Granollers–Les Angles, 195,9 km

Ponedeljek, 6. julija – Tretja etapa dirke po Franciji je že označena kot gorska. Kolesarje čaka skoraj 196 kilometrov dolga dirka od Granollersa do smučarskega središča Les Angles, med katero bodo premagali kar 3850 višinskih metrov. Hkrati bo to tudi prvi dan, ko bo karavana prečkala Pireneje in po uvodnih etapah v Kataloniji vstopila na francosko ozemlje.

Pravi gorski boj se bo začel v mestu Ripoll. Od tam se bo cesta postopoma vzpenjala proti prelazu Collada de Toses, ki ga bodo kolesarji dosegli po 36 kilometrih neprekinjenega vzpenjanja. Cilj prve gorske etape je v smučarskem središču po 4,7 kilometra dolgem vzponu s povprečnim naklonom 4,6 odstotka. Posebej zahtevnih bo zadnjih 1,7 kilometra, kjer se cesta postavi pokonci s povprečnim naklonom 6,5 odstotka.

Profili vseh 21. etap Toura 2026. FOTO: Letour.fr 

4. etapa: Carcassonne–Foix, 181,9 km

Torek, 7. julija – Četrta etapa dirke po Franciji 2026 bo karavano popeljala ob vznožju Pirenejev in ponudila novo priložnost za napadalne kolesarje. Čaka jih 2800 višinskih metrov, vendar bo zadnjih 35 kilometrov večinoma potekalo navzdol, kar bi lahko odločilno vplivalo na razplet. Po boju na gorskih ciljih bo trasa približno 20 kilometrov potekala po planoti, nato pa se bo spustila proti kraju Belesta.

Od tam se cesta začne postopoma vzpenjati proti drugemu kategoriziranemu vzponu dneva na prelaz Montségur. Ta je dolg 6,9 kilometra, povprečni naklon pa znaša 6,6 odstotka. Na vrhu bo do cilja ostalo še 35,5 kilometra.

5. etapa: Lannemezan–Pau, 158,3 km

Sreda, 8. julija – Peta etapa bo na papirju ena redkih izrazito sprinterskih preizkušenj prvega tedna. Trasa bo potekala po valovitem predgorju Pirenejev do kraja Vic-en-Bigorre, od koder bo do cilja v Pauju ostalo še 45 kilometrov. Do zaključka bodo ceste večinoma ravninske ali zgolj rahlo razgibane.

6. etapa: Pau–Gavarnie-Gèdre, 186,2 km

Četrtek, 9. julija – Šesta etapa bo zadnje veliko dejanje v Pirenejih in ena od najzahtevnejših etap prvega tedna dirke po Franciji 2026. Na 186,2 kilometra dolgi trasi bodo kolesarji premagali kar 4100 višinskih metrov, organizatorji pa so pripravili prestižni prehod čez dva legendarna prelaza – Col d'Aspin in Col du Tourmalet.

Etapa se bo končala v Gavarnie-Gèdru, pravljični gorski občini v bližini slovitega amfiteatra Cirque de Gavarnie, kjer Tour de France še nikoli ni gostoval.

7. etapa Hagetmau–Bordeaux, 175,1 km

Petek, 10. julija – Večina kolesarjev bo ob odhodu iz Pirenejev zagotovo občutila veliko olajšanje. Sedma etapa bo po zahtevnih gorskih dnevih ponudila precej bolj umirjen profil. Bordeaux namreč že desetletja velja za eno od najpomembnejših prizorišč množičnih sprintov na Touru.

Sagrada Familia in moštvo UAE Team Emirates XRG's Tadej Pogačar, Nils Politt, Florian Vermeersch, Felix Grossschartner, Brandon McNulty, Isaac Del Toro Romero, Tim Wellens in Adam Yates. FOTO: Gonzalo Fuentes Reuters

8. etapa: Perigueux–Bergerac,180,4 km

Sobota, 11. julija – Osma etapa bo na papirju še ena izrazita priložnost za najhitrejše kolesarje. Posebno poglavje zgodovine Toura je v Perigueuxu napisal Jacques Anquetil. Leta 1961 je v posamičnem kronometru svojega velikega tekmeca Charlyja Gaula premagal za skoraj tri minute. Bergerac bo četrtič gostil etapni cilj Toura. Poleg Miguela Induraina sta tam zmago slavila še Ramunas Navardauskas in Marcel Kittel.

9. etapa: Malemort–Ussel, 185,5 km

Nedelja, 12. julija – Deveta etapa bo zadnji preizkus pred prvim prostim dnevom letošnjega Toura. Čeprav na trasi ne bo visokih gorskih prelazov, kolesarje čaka izredno naporen dan, saj bodo na 185 kilometrih premagali kar 3500 višinskih metrov. Za utrujenost ne bodo poskrbele visoke gore, temveč neprekinjena veriga kratkih, a izčrpavajočih vzponov. Po spustu v Meymac sledi zadnja pomembnejša ovira dneva – Côte des Gardes. Vzpon je dolg 2,2 kilometra, povprečni naklon pa znaša 4,8 odstotka. Od vrha bo do cilja ostalo še 14 kilometrov.

10. etapa: Aurillac–Le Lioran, 166,6 km

Torek, 14. julija – Na francoski državni praznik, dan Bastilje, se bo karavana Toura preselila v osrčje Centralnega masiva, kjer kolesarje čaka ena od najbolj razburljivih etap prve polovice dirke. Na 167 kilometrov dolgi trasi bodo premagali 3900 višinskih metrov, večina zahtevnosti pa bo osredotočene v drugi polovici etape.

Zadnjih 40 kilometrov bo potekalo po enaki trasi kot leta 2024, ko sta Jonas Vingegaard in Tadej Pogačar uprizorila enega od najbolj spektakularnih dvobojev zadnjih let. Tadej Pogačar je na Pas de Peyrolu silovito napadel in pobegnil, Jonas Vingegaard pa je vztrajno sledil njegovemu ritmu. Danec je Slovenca ujel tik pod vrhom Col de Perthusa, nato pa ga v dramatičnem sprintu premagal za nekaj centimetrov. Letošnja etapa ponuja vse sestavine za novo nepozabno predstavo in morebitno novo poglavje enega od največjih rivalstev sodobnega kolesarstva.

11. etapa: Vichy–Nevers, 161,3 km

Sreda, 15. julija – Po zahtevnih etapah v osrčju Francije bo 11. etapa znova pisana na kožo sprinterjem. Kolesarje na 161,3 kilometra dolgi trasi med Vichyjem in Neversom čaka razmeroma nezahteven dan, saj bodo premagali približno 1800 višinskih metrov. Čeprav profil ne ponuja resnih gorskih izzivov, bo moral glavni del karavane ostati zbran vse do zadnjih kilometrov. Najzahtevnejši del trase je manj kot 40 kilometrov pred ciljem. Côte de Billy-Chevannes je dolg 1,5 kilometra, povprečni naklon pa znaša šest odstotkov. Če ne bo vetra ali nepričakovanih taktičnih presenečenj, je še en množični sprint skoraj neizogiben.

12. etapa: Magny-Cours–Chalon-sur-Saône, 179,1 km

Četrtek, 16. julija – Vse oči bodo uprte v Côte de Montagny-les-Buxy, ki kolesarje čaka približno 20 kilometrov pred ciljem. Magny-Cours je kolesarstvu že dobro znan, saj se je tam marca 2025 začel ekipni kronometer dirke Pariz–Nica, na katerem je zmago slavila ekipa Visma Lease a Bike. Če bo glavnina nadzorovala dogajanje, bomo tudi tokrat skoraj zagotovo spremljali sprint velikih imen.

13. etapa: Dole–Belfort, 205,8 km

Petek, 17. julija – Gre za dan, pisan na kožo pogumnim kolesarjem, saj se bo etapa sklenila z legendarnim vzponom na Ballon d'Alsace in dolgim spustom proti Belfortu. Ballon d'Alsace ima posebno mesto v zgodovini Toura. Pred 121 leti je postal prvi pravi gorski prelaz, ki so ga kolesarji premagali na dirki po Franciji. Vzpon je dolg 8,7 kilometra, povprečni naklon znaša 6,9 odstotka, najstrmejši odseki pa dosežejo 8,8 odstotka. Ta etapa bi lahko ponudila enega od najbolj nepredvidljivih razpletov drugega tedna dirke.

Pogi je pred startom odlično razpoložen. FOTO: Anne-christine Poujoulat Afp

14. etapa: Mulhouse–Le Markstein Fellering, 155,3 km

Sobota, 18. julija – Štirinajsta etapa bo ena od ključnih gorskih preizkušenj letošnje dirke po Franciji. Cilj bo v smučarskem središču Le Markstein, približno šest kilometrov po zadnjem velikem vzponu dneva. Prvi veliki preizkus bo sledil že po 36 kilometrih. Grand Ballon je dolg kar 21,5 kilometra, povprečni naklon pa znaša 8,1 odstotka. Vsi kolesarji bodo čakali na veliki zaključek. Najprej bo na vrsti vzpon proti Geishousu. Dolg je 10,9 kilometra, povprečni naklon znaša 7,3 odstotka, zadnjih 3,6 kilometra pa se vzpenja z zelo zahtevnimi 9,1 odstotka naklona. Neposredno mu sledi še Col du Haag. Ta je dolg 11,2 kilometra in ima prav tako 7,3-odstotni povprečni naklon, zadnjih 1,6 kilometra je kar 10,3 odstotni. Po vrhu bo do cilja ostalo le še 5,5 kilometra.

Časovnica 113. Toura. FOTO: Letour.fr 

15. etapa: Champagnole–Plateau de Solaison Brison, 183,9 km

Nedelja, 19. julija – Petnajsta etapa bo ena od najzahtevnejših preizkušenj dirke. Zadnji vzpon dneva je dolg 11,3 kilometra, povprečni naklon pa znaša kar 9,1 odstotka. Pravi zaključni obračun se bo začel tik za Bonnevillom. Prvi štirje kilometri zaključnega vzpona bodo ves čas presegali desetodstotni naklon. Nato se bodo nakloni gibali med osmimi in desetimi odstotki, popustili pa bodo šele v zadnjih 1,3 kilometra. Vzpon na Plateau de Solaison je dolg 11,3 kilometra in ima izjemnih 9,1 odstotka povprečnega naklona.

16. etapa: Évian-les-Bains– Thonon-les-Bains, 26,1 km

Torek, 21. julija – Po prostem dnevu se bo začel odločilni tretji teden dirke. Kolesarje čaka 26,1 kilometra dolg posamični kronometer. Čeprav sta mesti ob Ženevskem jezeru med seboj oddaljeni le enajst kilometrov, organizatorji niso izbrali najkrajše poti. Namesto ravninske trase bodo kolesarje poslali na okoliške hribe, kjer bodo premagali približno 500 višinskih metrov. Že takoj po startu se bo cesta začela vzpenjati. Prvih 9,6 kilometra bo potekalo navkreber s povprečnim naklonom 4,2 odstotka, kolesarji pa se bodo povzpeli do približno 800 metrov nadmorske višine. Sledil bo sedemkilometrski spust proti obali jezera. Ko bo do cilja ostalo še devet kilometrov, bo trasa postala povsem ravninska in hitra.

17. etapa: Chambery–Voiron, 174,7 km

Sreda, 22. julija – Na 175 kilometrih bodo kolesarji premagali skoraj 2400 višinskih metrov. Že od 15. kilometra naprej se bo cesta skoraj neprekinjeno vzpenjala več kot 30 kilometrov. Ta del etape se bo končal na Col des Présu, ki je dolg 3,5 kilometra in ima 6,6-odstotni povprečni naklon. Po spustu se bo karavana za kratek čas vrnila v okolico Chamberyja, nato pa bo sledil Col de Couz. Vzpon je dolg 8,6 kilometra, vendar povprečni naklon znaša zgolj 2,8 odstotka. Približno šest kilometrov pred ciljem bo sledil še 2,5 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 3,5 odstotka. Od tam naprej bo cesta ravna vse do ciljne črte.

18. etapa: Voiron–Orcières Merlette, 185,2 km

Četrtek, 23. julija – Osemnajsta etapa bo začetek odločilnih treh dni v Alpah. Zaključni vzpon je dolg 7,1 kilometra in ima 6,7-odstotni povprečni naklon. Peloton bo iz Voirona krenil proti Grenoblu. Tik pred mestom se bo obrnil proti vzhodu in začel vzpon proti Enginsu. Vzpon je dolg 11,4 kilometra in ima 5,4-odstotni povprečni naklon. Toda vzpenjanja tam še ne bo konec, saj bo sledila dolga lažna ravnina vse do Saint-Nizier-du-Moucherotta. Po približno desetih kilometrih v dolini se bo začel nov vzpon. Monteynard je dolg 9,7 kilometra in ima petodstotni povprečni naklon. Po njem ne bo pravega spusta. Karavana bo približno 55 kilometrov ostala na nadmorski višini okoli 900 metrov, medtem ko bo cesta neprestano valovila. Od La Fare-en-Champsaurja naprej, ko bo do cilja ostalo še 32 kilometrov, se bo cesta skoraj neprekinjeno vzpenjala vse do ciljne črte. Zaključni vzpon ni tako zahteven, da bi povzročil ogromne razlike. Vzpon je dolg 7,1 kilometra, povprečni naklon znaša 6,7 odstotka, predvsem pa je zelo enakomeren.

19. etapa: Gap–Alpe d'Huez, 127,9 km

Petek, 24. julija – Ikonični zaključni vzpon slovi po 21 serpentinah, dolg je 13,8 kilometra, povprečni naklon pa znaša 8,1 odstotka. Že takoj po startu kolesarje čaka strm »ogrevalni« vzpon. Col Bayard se dviguje 5,1 kilometra s povprečnim naklonom 7,2 odstotka. Takoj po spustu sledi Col du Noyer, ki prinese dodatnih 7,2 kilometra vzpenjanja s povprečnim naklonom 8,5 odstotka. Ni ravno lahek začetek gorskega dne. Po spustu kolesarji prevozijo več deset kilometrov po valovitem terenu, nato jih čaka Col d'Ornon – 5,4 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 6,4 odstotka. Na drugi strani gore leži Le Bourg-d'Oisans, tradicionalno izhodišče vzpona na Alpe d'Huez.

20. etapa: Le Bourg-d'Oisans– Alpe d'Huez, 170,9 km

Sobota, 25. julija – Predzadnja etapa bo prava alpska klasika, kraljevska etapa. Na slabih 171 kilometrih med Bourg-d'Oisansom in Alpe d'Huezom bodo kolesarji premagali kar 5600 višinskih metrov, vključno z nekaterimi najbolj znamenitimi prelazi francoskega kolesarstva. Col de la Croix de Fer bo uvodni preizkus dneva. Vzpon je dolg 24 kilometrov s povprečnim naklonom 5,2 odstotka, a z nenehnimi spremembami ritma, saj se strmi odseki izmenjujejo s kratkimi spusti. Po spustu proti Saint-Jean-de-Maurienne bo sledil Col du Télégraphe.

Ta 11,9 kilometra dolg vzpon s 7,1-odstotnim naklonom bo že sam po sebi zahteven, a je le uvod v še hujše trpljenje. Takoj za njim se cesta tako rekoč brez premora nadaljuje na legendarni Col du Galibier. Galibier doda še 17,7 kilometra vzpenjanja s povprečnim naklonom 6,9 odstotka in doseže 2642 metrov nadmorske višine, s čimer je tudi najvišja točka letošnjega Toura. Sledi dolg spust proti dolini Mizoën ob jezeru Lac du Chambon, kjer se začne Col de Sarenne. Ta vzpon je dolg 12,8 kilometra in ima povprečni naklon 7,3 odstotka, pri čemer so posamezni odseki izrazito strmi in pogosto presegajo dvomestne vrednosti. Po vrhu Col de Sarenne bo do cilja v Alpe d'Huezu še 14,5 kilometra razgibanega terena.

21. etapa: Thoiry–Pariz, 133 km

Nedelja, 26. julija – Organizatorji so ponovno vključili vzpon na Butte Montmartre, ki je lani poskrbel za enega od najbolj razburljivih zaključkov Toura v zadnjih letih. Côte de la Butte Montmartre je dolg 1,1 kilometra, ima povprečni naklon 5,9 odstotka in bo v zaključku preizkušen kar trikrat. Zadnjič bo 6,1 kilometra pred ciljem. Po umirjenem začetku in številnih ceremonialnih kilometrih bo karavana po približno 50 kilometrih prispela v Pariz. Sledili bodo trije krogi po Elizejskih poljanah, nato pa prvi vzpon na Montmartre. Sledi še večkratni prehod kroga, ki vključuje tlakovan vzpon in tehnični spust. Lani je prav ta zaključek poskrbel za presenečenje, ko je Wout van Aert na Montmartru napadel in ugnal Tadeja Pogačarja ter slavil prestižno etapno zmago. Pogačar se je kljub temu v Pariz pripeljal v rumeni majici in osvojil svojo četrto skupno zmago na Touru. Letos bo Montmartre znova odločal, ali bo tradicionalni sprint na Elizejskih poljanah sploh še mogoč.