Odštevanja je konec, Tadej Pogačar (UAE) se po 147 dneh vrača na dirke. Sezono 2026 bo začel na eni od svojih najljubših preizkušenj, Strade Bianche, na kateri v zadnjih treh nastopih ne pozna poraza. S četrto zmago bi ostal sam na vrhu večne lestvice toskanskih belih cest, ki bi lahko bile tudi odskočna deska za lov na popolno sezono.

Pogačar je v vsaki od svojih dosedanjih sedmih sezon med profesionalci dvigal kolesarsko raven in s tem tudi rezultatsko letvico. Lani je v 50 tekmovalnih dneh slavil 20 zmag, na odru za zmagovalce pa je končal vse dirke, na katetrih je nastopil, z izjemo VN Quebeca in vožnje na čas na SP v Ruandi.

Če želi, da se bo krivulja njegovih dosežkov še naprej dvigala, bo moral letos zmagovati domala vedno in povsod. »Upam, da sem nared, to bo pokazala dirka. Čez zimo sem trdo delal, da bom takoj na najvišji ravni. Poskusil bom zmagati, čeprav bodo številni tekmeci bojevito nastrojeni. Razveseljuje me že to, da si bom pripel štartno številko,« je Pogačar povedal pred sezonskim debijem.

Lansko tekmovalno leto je kajpak končal z zmago, 11. oktobra je petič zapored dobil dirko po Lombardiji. To je bila njegova 108. karierna zmaga, 10. na spomenikih. Strade Bianche (še) ne sodijo mednje, so jih pa ljubitelji kolesarstva vzljubili že po prvi izvedbi leta 2007. Spomladanski spektakel po makadamu je eden od tistih na koledarju, ki ga ne gre zamuditi.

Nekoč je bil njegov kralj Švicar Fabian Cancellara, ki si je z zmagami v letih 2008, 2012 in 2016 prislužil čast, da so po njem poimenovali makadamski odsek Monte Sante Marie. Naslednika je dobil v Pogačarju, ki bi si moral lastiti isti odsek (na njem je napadel ob vseh treh zmagah), vendar so po njegovem trojčku (2022, 2024 in 2025) po njem poimenovali odsek Colle Pinzuto.

Tudi to ni slaba izbira, saj se je lani na njem Pogačar kot zadnjega otresel Toma Pidcocka (Pinarello Q36.5), potem ko je grdo padel, se pobral in brez težav nadoknadil slabo minuto zaostanka za Britancem. »Najbolj svež je spomin na leto 2025, ki ga bom tudi najtežje pozabil, saj sem padel, lovil in ponovno napadel. Vendar se spomnim vsega, tudi prvega nastopa leta 2019, ko sem bil novinec med profesionalci in sem končal na 30. mestu. Bilo je zelo naporno, a tudi zelo zabavno,« 27-letnik s Klanca pri Komendi vedno rad pride na Strade Bianche, kjer so ga v zadnjih letih pričakale spremenjene trase.

Prvotna je merila 185 km, leta 2024 so jo podaljšali na 215, letošnja meri 203 km. Tokrat bo tudi nekaj manj makadama, 64 km (lani 80), razdeljenega v 14 odsekov. In če je bilo zadnja leta vprašanje, kje se bo Pogačar odločil za samostojno akcijo, je tokrat neznanka, ali bo kateri od tekmecev dovolj močan, da se mu po prvem napadu »zalepi« za kolo.

Rad bi videl, kaj zmore Seixas

Za stavnice je Pogačar kajpak prvi favorit, številka dve pa njegov moštveni kolega Isaac del Toro, ki ga v ponedeljek že čaka uvodna etapa dirke Tirreno–Adriatico, na kateri bo najnevarnejši tekmec Primoža Rogliča (Red Bull Bora Hansgrohe). Tako da naj bi bil prvi izzivalec slovenskega šampiona Paul Seixas (Decathlon).

Trasa dirke Strade Bianche. INFOGRAFIKA: Delo

»Zakaj pa ne? Rezultati, ki jih je dosegel, kažejo, da mu gre zelo dobro, tudi jaz sem radoveden in bi ga rad videl v akciji,« je Pogačar povedal o 19-letnem velikem upu francoskega kolesarstva. Seixas je v Pogijevem slogu, z napadom 40 km pred ciljem dobil dirko Ardeche Classic, vendar bomo danes videli, ali se lahko postavi po robu najboljšemu na svetu.