Uživa med najboljšimi, a ostaja realen

Jan Polanc je izgubil rožnato majico, a po izvrstni nedeljski predstavi ostaja resen kandidat za prvo deseterico. 
Fotografija: Jan Polanc pri 27. letih že sedmo leto dirka v svetovni seriji, vse sezone je preživel kot član Lampreja in njegovega naslednika UAE Emirates. Foto AFP
Odpri galerijo
Jan Polanc pri 27. letih že sedmo leto dirka v svetovni seriji, vse sezone je preživel kot član Lampreja in njegovega naslednika UAE Emirates. Foto AFP

Como – Na dirki po Italiji je Primož Roglič v središču pozornosti zbranih novinarjev z vsega sveta, v njegovi senci pa morda svojo najboljšo dirko v karieri vozi tudi Jan Polanc. Kranjski specialist za vzpone ima v svoji zbirki rezultatov že dve etapni zmagi z Gira, dva dneva v rožnati majici pa sta bila vendarle vrhunec njegove kariere. Zdaj se je umaknil nekoliko bolj v ozadje, vseeno pa ostaja na dobri poti, da konča med deseterico.

Še leto ali dve nazaj bi o sedmem mestu Polanca v skupnem seštevku poročali kot o vrhuncu slovenske kolesarske sezone, Roglič, Tadej Pogačar in Matej Mohorič pa so letvico premaknili precej višje, zdaj pozornost pritegnejo le še zmage. Vseeno na Polančevih 14 dni Gira, odpeljanih brez napake, ne smemo pozabiti.

Nekdanji kolesar kranjske Save in ljubljanskega Roga je od leta 2013 kot član Lampreja del profesionalnega pelotona, vmes pa je nanizal nekaj izvrstnih rezultatov. Prvi vrhunec je prišel leta 2015, ko je bil kot del ubežne skupine najhitrejši v peti etapi Gira s ciljem v Abetoneju, še nekoliko bolj posebna je bila njegova zmaga dve leti kasneje na Etni, ko je na vzponu sam zdržal silovit ritem favoritov za njim in na vrhu vulkana dvignil roki v zrak.


 

Že v Turčiji znaki dobre forme


Lanska sezona je bila za Polanca precej povprečna, umaknil se je v vlogo pomočnika v ekipi UAE Emirates, ki je nasledila Lampre, in solidno opravil svoje naloge, rezultatskih presežkov pa ni bilo. Letos se je krivulja spet obrnila navzgor. Da na Giro prihaja dobro pripravljen, je bilo jasno po šestem mestu na dirki po Turčiji konec aprila, ki je Polancu služila kot generalka pred rožnato pentljo.

Z odličnim kronometrom v San Marinu je ostal blizu najboljšim, s pobegom v četrtkovi etapi pa je zasluženo oblekel rožnato majico. V petek jo je z zelo zrelo vožnjo zadržal, ob tem pa ga ni zajela evforija: »Sanjsko je nositi rožnato majico in biti ob boku Nibaliju, Rogliču in ostalim favoritom, a moram ostati realen, njihovemu ritmu bo zelo težko slediti v naslednjih dneh. Ohranil bom mirno glavo in odpeljal svoj Giro, vsak dan v rožnatem je res lep, glavni cilj pa še vedno ostaja končna uvrstitev v deseterico, morda pa tudi boj za zmago v kakšni etapi.«

Polanc se dobro kosa tudi z najboljšimi hribolazci. FOTO: AFP
Polanc se dobro kosa tudi z najboljšimi hribolazci. FOTO: AFP

 

Tifosi cenijo njegove predstave


Polanc v teh dneh deluje zelo sproščen in dobro razpoložen, kar je vedno znak kolesarja, ki je v dobri formi in uživa na dirki. Pet sobotnih vzponov je bilo zanj vendarle preveč, »maglio roso« je predal Richardu Carapazu, v nedeljo zjutraj pa zato ni bil nič slabše volje: »Nisem mogel storiti nič več, enostavno mi je zmanjkalo energije in na zadnjem vzponu sem zaostal preveč, da bi lahko obdržal majico, vseeno pa sem se boril naprej in majico častno pripeljal v cilj. V nadaljevanju Gira se zato ne bo nič kaj dosti spremenilo, res je, da je dirka že zdaj za nas uspešna, vseeno pa cilji zato ne bodo nič manjši.« Italijanski navijači so veliki poznavalci kolesarstva, znali so ceniti borbene vožnje Polanca, vsako jutro ob prihodu z ekipnega avtobusa tudi njega pričaka glasen aplavz.

V zadnjem tednu dirke bo Polanc poizkušal izboljšati 11. mesto z Gira, ki ga je zasedel pred dvema sezonama. Tudi če bo Kranjčan neuspešen, se bo zapisal v zgodovinske kolesarske knjige kot eden od 269 tekmovalcev, ki so do danes oblekli rožnato majico. Ob dveh etapnih uspehih na Giru, skupno pa šestih zmagah bosta petkovo in sobotno branjenje rožnate majice vodilnega na drugi največji dirki na svetu za Polanca vrhunec kariere, za navijače pa nov dokaz, da res živimo v zlati dobi slovenskega kolesarstva.

Komentarji: