V severnem peklu je sreča močnejša od usode

Compiegne – »Če mi je usojeno zmagati, potem bom, če pa ni, ne bom. Odločila bo usoda ...« Peter Sagan ve, da ima svojo usodo v svojih nogah, rokah in glavi. A na dirki Pariz–Roubaix, ki ji pravijo »Severni pekel« oziroma »Kraljica klasik«, si lahko najmočnejši in imaš ob sebi najboljše moštvo, pa ne moreš zmagati. Vsi pravijo: »Najbolj je pomembna sreča«.

Ko se začnejo vrstiti z granitnimi tlakovci posute poti po poljih severne Francije (kar 27 jih je), je boj za položaj v ospredju iz metra v meter hujši. Tisti, ki se znajdejo na tleh (v nedeljo je napovedano lepo vreme) zaradi padcev ali jim pač počijo zračnice, nimajo nobenih možnosti za vidnejši uspeh. Do konca pridejo najsrečnejši. Kako je, če te sreča zapusti, je povedal Čeh Zdenek Stybar, ki je bil leta 2013 najmočnejši, a je padel zaradi neprevidnega gledalca. Po drugi strani pa je bil leta 2011 »srečko« naklonjen Servaisu Knavnu, ki je bil rezerva v svojem moštvu (Domo, kasneje Mapei, Quick Step in Etixx), a se mu je taktična kombinatorika z napadom v blatu Roubaixa izšla. »Za seboj sem imel v prvi skupini najmočnejše moštvo, ki so se ga tekmeci očitno zelo bali,« je bil hvaležen sotekmovalcem. Podobno zgodbo so spisali Šved Magnus Bäckstedt (2004), Avstralec Stuart O'Grady (2007) in nazadnje Johan van Summeren (2011).

Zato seveda ni samoumevno, da bodo zmagali favoriti Fabian Cancellara (Trek), Sep Vanmarcke (Lotto-NL), Tom Boonen (Etixx) ali Alexander Kristoff (Katjuša). Daleč najmočnejše moštvo ima Etixx-Quick Step pod taktirko Patricka Lefevereja, stratega z največ lovorikami na Pariz–Roubaix. Njegova favorita nista samo Boonen, najuspešnejši zadnja leta s štirimi zmagami, in Stybar, ampak tudi Niki Tepstra, zmagovalec pred dvema letoma, Tony Martin in Matteo Trentin.

Potem ko je zmagal na Gent–Wevelgem in Rondi v Flandriji ima Sagan sijajno priložnost, da ponovi uspeh Belgijca Ricka van Looya, ki je edini v mavrični majici osvojil dvojček dveh najtežjih klasik in jima dodal uvodno dirko belgijsko-francoskih preizkušenj Gent–Wevelgem. Vendar pa »severni pekel« Slovaku ni pisan na kožo tako kot Flandrija. Lani je bil šele 23., pred dvema letoma pa šesti ... Johan Museeuw, trikratni zmagovalec iz devetdesetih let minulega stoletja, meni, da bo nedelja Saganov dan. Navdušila ga je zmaga na Rondi. »V zaključku je v vožnji na kronometer ugnal Cancellaro na njegovem terenu v njegovi paradni disciplini. To, kar zadnja leta počne Sagan, je izjemno,« je navdušen Museeuw.

Med petimi Slovenci bo najbolj na očeh zagotovo Borut Božič. A ga v širšem krogu favoritov ni, čeprav je lani s 14. mestom dokazal, da je nared za vidnejšo uvrstitev. »Ker so Cofidis izločili s Flandrije, nisem imel idealnih priprav kot moji tekmeci. Nazadnje sem v tako močni konkurenci dirkal v Kataloniji. Zato ne vem, kaj naj pričakujem. Bomo videli, kako se bo telo odzvalo po petih urah dirkanja. Letos še nisem imel daljše preizkušnje kot na 220 km,« Božič pričakuje sedmi Roubaix. Tokrat v vlogi drugega kapetana.

Luka Mezgec in soimenjak Pibernik se bosta prvič soočila s kockami »velikankami«. Mezgec kakšnih velikih pričakovanj nima. Želi pa spoznati vse odseke, kar mu bo prišlo prav v prihodnosti. Kristjan Koren jih vse zelo dobro pozna, saj bo nastopil že sedmič. A se za kraljico klasik ni pripravljal. Bil je rezerva, šele včeraj pa je prispel na prizorišče. Izkušnjo iz leta 2014 ima Marko Kump.