Vsi vrtijo pedala, vedno pa zmaga Wout van Aert
Belgijski as si je po 166 km dela za Primoža Rogliča vzel nekaj minut zase in dobil sedmo etapo Toura
Odpri galerijo
Ekipa Bora Hansgrohe Petra Sagana je z narekovanjem peklenskega tempa poskrbela, da so domala vsi šprinterji odpadli že daleč pred ciljem. FotoOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Če je po 6. etapi še kdo bentil zaradi pomanjkanja vznemirjenja na Touru, je dan kasneje lahko videl, kaj vse lahko kolesarstvo ponudi, četudi trasa ne gre v klanec. V 7. etapi za dramo niso poskrbele le težave Tadeja Pogačarja, temveč tudi boj za zeleno majico in etapno zmago. Slavil jo je Wout van Aert, čigar podvigom se kolesarski svet ne more načuditi.
Ob tem, kar uspeva 25-letnemu Belgijcu, bi si lahko sposodili nogometni pregovor o tem, kako vsi igrajo, zmagajo pa vedno Nemci. V tej pokoronski sezoni vsi vrtijo pedala, (skoraj) vedno pa zmaga Van Aert. »Zelo sem ponosen na to zmago. Od štarta je šlo na vso moč. Bora Hansgrohe je navila tempo in poskrbela, da je odpadla večina najboljših šprinterjev. Vsi so se bali vetra, izplačalo se je vseskozi boriti za položaj, saj so nekateri izgubili veliko časa. Ves čas sem bil spredaj s Primožem Rogličem, osredotočen sem bil na delo zanj, a se je izplačalo poizkusiti tudi v šprintu,« iz van Aertovih ust zveni preprosto, da je nekdo 166 km v etapi pomočnik prvega favorita za rumeno majico, na koncu pa si vzame nekaj minut zase in zmaga.
Kaj podobnega na Touru ni uspevalo še nikomur, asu iz Jumba Visme je že drugič v treh dneh. »Drugi so prekmalu začeli šprintati, izkoristil sem njihovo zavetrje in pravi čas pospešil,« je orisal, kako preprosta je pot do zmage, če si vrhunsko pripravljen in se v celoto vmeša še nekaj ugodnih okoliščin.
Van Aertu tokrat v šprintu ni bilo treba ugnati najboljših šprinterjev, kot je to storil v 5. etapi. Zanje je poskrbel peklenski tempo kolesarjev Bore, ki ga je zaukazal Peter Sagan. Tako se je hitro znebil Sama Bennetta in mu na letečih ciljih slekel zeleno majico najboljšega šprinterja. V ciljnem šprintu je želel še okrepiti svoj položaj na vrhu, vendar se mu je snela veriga in je z vožnjo v prostem teku zasedel 13. mesto. Podobne težave je imel Julian Alaphilippe, ki je bil že na vodilnem položaju, ko se mu je čevelj odpel s pedala ...
Van Aert je že nekaj metrov pred ciljem dvignil roke. Umetnost zmagovanja je tudi v tem, da si na pravem mestu ob pravem času. Tam včeraj ni bilo Luke Mezgeca, ki je od štarta Toura čakal na etapo, v kateri se bodo pred ciljem razredčile šprinterske vrste. Na žalost je bil tudi on med tistimi, ki jih je skupaj s Pogačarjem v trenutku neprevidnosti odpihnilo iz zmagovite skupine.
Ob tem, kar uspeva 25-letnemu Belgijcu, bi si lahko sposodili nogometni pregovor o tem, kako vsi igrajo, zmagajo pa vedno Nemci. V tej pokoronski sezoni vsi vrtijo pedala, (skoraj) vedno pa zmaga Van Aert. »Zelo sem ponosen na to zmago. Od štarta je šlo na vso moč. Bora Hansgrohe je navila tempo in poskrbela, da je odpadla večina najboljših šprinterjev. Vsi so se bali vetra, izplačalo se je vseskozi boriti za položaj, saj so nekateri izgubili veliko časa. Ves čas sem bil spredaj s Primožem Rogličem, osredotočen sem bil na delo zanj, a se je izplačalo poizkusiti tudi v šprintu,« iz van Aertovih ust zveni preprosto, da je nekdo 166 km v etapi pomočnik prvega favorita za rumeno majico, na koncu pa si vzame nekaj minut zase in zmaga.
Woutu Van Aertu (desno) ostane dovolj moči za zmago, čeprav ves dan spremlja kapetana ekipe Primoža Rogliča. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Kaj podobnega na Touru ni uspevalo še nikomur, asu iz Jumba Visme je že drugič v treh dneh. »Drugi so prekmalu začeli šprintati, izkoristil sem njihovo zavetrje in pravi čas pospešil,« je orisal, kako preprosta je pot do zmage, če si vrhunsko pripravljen in se v celoto vmeša še nekaj ugodnih okoliščin.
Odpihnilo tudi Mezgeca
Van Aertu tokrat v šprintu ni bilo treba ugnati najboljših šprinterjev, kot je to storil v 5. etapi. Zanje je poskrbel peklenski tempo kolesarjev Bore, ki ga je zaukazal Peter Sagan. Tako se je hitro znebil Sama Bennetta in mu na letečih ciljih slekel zeleno majico najboljšega šprinterja. V ciljnem šprintu je želel še okrepiti svoj položaj na vrhu, vendar se mu je snela veriga in je z vožnjo v prostem teku zasedel 13. mesto. Podobne težave je imel Julian Alaphilippe, ki je bil že na vodilnem položaju, ko se mu je čevelj odpel s pedala ...
Ekipa Bora Hansgrohe Petra Sagana je z narekovanjem peklenskega tempa poskrbela, da so domala vsi šprinterji odpadli že daleč pred ciljem. FotoOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Van Aert je že nekaj metrov pred ciljem dvignil roke. Umetnost zmagovanja je tudi v tem, da si na pravem mestu ob pravem času. Tam včeraj ni bilo Luke Mezgeca, ki je od štarta Toura čakal na etapo, v kateri se bodo pred ciljem razredčile šprinterske vrste. Na žalost je bil tudi on med tistimi, ki jih je skupaj s Pogačarjem v trenutku neprevidnosti odpihnilo iz zmagovite skupine.
