Bergen – V slovenskem kolesarskem taboru je bilo v sredo zvečer čutiti veliko olajšanje. Pred svetovnim prvenstvom je bila kolajna skrita želja, o kateri nihče ni želel spregovoriti na glas. Po doseženem cilju bo vse lažje, selektor Andrej Hauptman je že na svojem prvem SP v tej vlogi dosegel tisto, kar so drugi neuspešno lovili več kot 15 let.
Vožnjo Primoža Rogliča lahko dostojno opišemo le s presežki. Zasavec je kljub težavam, manj kot pol minute do štarta se mu je snela veriga, ostal povsem miren in osredotočen na edini cilj – zmago. Mavrična majica tokrat ni bila dosegljiva, Tom Dumoulin je v Bergen prišel v življenjski formi, pot do zmage bi mu lahko preprečila le smola. Če je bil visokorasli Nizozemec razred zase, je bil Roglič tokrat prvi med enakimi, premoč so mu morali priznati mojstri kronometra Chris Froome, Vasil Kirijenka, Tony Martin, Rohan Dennis ... »Iz dirke v dirko napredujemo, kolajno že imamo, pa prvenstva sploh še ni konec. V čast mi je, da sem bil lahko zraven pri tem res zgodovinskem dosežku, po takšni Primoževi vožnji mi gredo kar kocine pokonci,« je začel vidno olajšani selektor Hauptman, nato pa opisal še zadnje minute kronometra: »Primož je začel na polno, nato je sledila manjša kriza, ki jo je dobro prebrodil. Na koncu je bilo težko, cesta je bila v spustu zelo mokra, zraven smo po radiu poslušali še poročila o tem, da je nekaj favoritov pristalo na tleh. V takšnih razmerah sem poskušal 'pilotirati' Primoža skozi ovinke in mu povedati, kako naj se jih loti, da bo čim hitrejši. Na koncu je tudi z vzponom dokazal, iz kakšnega testa je. Zame je zmagovalec.«
Selektorjevim besedam je težko oporekati, ob srebrnem odličju pa ne smemo pozabiti niti na deseto mesto Jana Tratnika. Slovenija nikoli ni bila nacija, ki bi v vožnji na čas kotirala visoko, tokrat pa je le Nizozemska vpisala boljši ekipni uspeh. Velesili Španija in Belgija sta ostali celo brez deseterice, italijansko in nemško čast sta rešila Gianni Moscon in Martin. Iz leta v leto poudarjamo, da se v slovenskih klubih vožnji na čas namenja premalo pozornosti, še vedno ni niti pokritega velodroma. »Že pred desetimi leti smo govorili o problemu velodroma, premaknilo se ni nič, slovenski rezultati v vožnji na čas pa so dobri. Res je, da bi velodrom našim kolesarjem precej pomagal, a se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo,« pravi Martin Hvastija. Uspeha Tratnika in Rogliča sta roko na srce bolj kot plod načrtnega dela rezultat izjemnega talenta, ki se skriva v Idrijcu in Zasavcu.
Bergen se je za zdaj izkazal kot odličen gostitelj SP. Ne le zaradi zanimivih in nenavadnih tras, fanatični gledalci so ob cestah pripravili izvrstno vzdušje tudi za dirke v mladinskih kategorijah. V sredo na vzpetini Floyen ni ostalo niti metra prostora, preplavile so jo norveške in nizozemske zastave. Še več jih bo na cestnih dirkah, predvsem v nedeljo, ko bo imela tudi Hauptmanova šesterica visoke cilje: »Za reprezentanco Primoževo srebro pomeni ogromno, saj bomo v naslednjih dneh lahko nekoliko bolj sproščeni, cilj smo že dosegli. Ko ti gre vse po maslu, kot gre nam v tej sezoni, se težko kaj zalomi. Verjamem, da tako dobre ekipe že dolgo nismo imeli in prepričan sem, da bo nedelja še en odličen dan za slovensko reprezentanco,« je optimističen selektor, ki je včeraj v slovenskem taboru dočakal še Mateja Mohoriča, Luko Pibernika, Jana Polanca in Luko Mezgeca.
Hauptman je prvi slovenski selektor, ki je osvojil kolajno kot tekmovalec in kot vodja reprezentance, njegov bron iz Lizbone 2001 je bil do srede edino slovensko odličje v članski kategoriji. »Od mojega brona je minilo že 16 let, tisto so bili drugi časi. Naša naloga je, da fantom, ki so vrhunski profesionalci in točno vedo, kako se morajo pripraviti, nudimo vso možno podporo in jim pomagamo do njihovih sanj. Včeraj nam je to uspelo,« je selektor potegnil črto pod zgodovinski 20. september.
Komentarji