Brez stotih dni miru, Erjavec se bo takoj lotil dela

Ljubljana – Ko je Roman Volčič v sredo umaknil kandidaturo za nov štiriletni mandat predsednika Košarkarske zveze Slovenije, je bilo že jasno, da bo izvoljen Matej Erjavec. Vprašanje je bilo le, ali mu bo skupščina KZS namenila soglasno podporo. Pri javnem glasovanju jo je 41-letni odvetnik prepričljivo dobil.

»Želel bi si, da si me ne bi zapomnili po besedah, ampak po tem, kaj bom storil za slovensko košarko. Deloval bom povezovalno, zato bom tesno sodeloval s člani izvršnega odbora KZS in vsemi drugimi. Po izvolitvi ne pričakujem stotih dni miru, takoj se bom lotil dela. Tukaj nisem zato, ker bi mi manjkalo dela, saj moram veliko postoriti v svoji odvetniški pisarni, doma pa imam tudi dva majhna otroka. Rad bi pomagal,« je v zahvali energično napovedal 41-letni nekdanji košarkar Slovana, Parkljev in Janč, ki je v preteklih treh letih sodeloval s KZS kot zunanji pravni svetovalec. V novo vlogo bo vstopil skupaj z dvema podpredsednikoma: Rašem Nesterovićem, ki je bil v tej funkciji že med Volčičevim mandatom, in Gregorjem Griljcem, prvim možem Sonyjevega predstavništva v Sloveniji.

Ko je opravil prve formalnosti in prejel čestitke navzočih, je Matej Erjavec spregovoril o svojih prvih predsedniških vtisih ter pojasnil nekatere misli iz svojega programa: »V zadnjih letih sem že sodeloval s KZS, zato mi je marsikaj jasno, na seji skupščine pa sem videl tudi veliko znanih obrazov iz dni, ko sem še igral košarko. Vse druge bom še spoznal, da bomo skupaj zagrabili za delo. Zavedam se, da nam ne bo lahko, saj marsikomu primanjkuje denarja, ki je gonilna sila v klubih. Zato jim želim pomagati, da bi lahko delali in tekmovali s čim manjšimi stroški. Proračuni bodo seveda ostali domena klubskih uprav, zato pa želimo izkoristiti potencial, ki je v Sloveniji ostal po lanskem EP, da nam ne bi kdo očital, da je na račun uspešnega poslovanja KZS in razumljive podpore pokroviteljev trpela baza. Pri celotnem ugledu in gmotnem izhodišču košarke bodo še naprej imele zelo pomembno vlogo naše reprezentance, zato sem zelo vesel, ker bo Goran Dragić igral na letošnjem SP.«

Novi predsednik KZS ni zadovoljen s statusom kolektivnih športov pri državnem financiranju, zato bo pozornost namenil tudi tej temi. »Povezal se bom z nacionalnimi zvezami drugih panog, predvsem s predsednikom nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom, ker sva pač iz istega poklica, in v kratkem se bova dogovorila za konkretno sodelovanje. Ne le pri finančnih vprašanjih, tudi pri popularizaciji naših športov. Ker vse le ni v množičnosti, ampak tudi v pravilni selekciji najbolj nadarjenih otrok in njihovi športni vzgoji, je zelo pomembno tudi vlaganje v stroko, trenersko in sodniško, zato želim bolje organizirati izobraževanje doma in v tujini. Dobra se mi zdi tudi zamisel o oživitvi različice nekdanjega jugoslovanskega pokala republik za mlade selekcije, saj je obetavnim igralcem omogočal nabiranje zelo dragocenih izkušenj proti vrstnikom,« pravi Erjavec, ki ima obilo pomislekov tudi na račun sedanjega ustroja klubskih tekmovanj na stari celini pod okriljem ULEB. Slovenski klubi pač nimajo neposrednega izhoda v evroligo in evropski pokal, ampak zgolj prek lige ABA, v kateri je prav tako čutiti močan komercialni pridih.

»Res je, nepropustnost naše lige Telemach je skrb zbujajoča. Da nekaj ni v redu niti s tekmovalnim sistemom lige ABA, pričajo zapleti, lani z Igokeo, videli pa ste tudi, kaj se je letos primerilo Crveni zvezdi in Partizanu. Dokler bomo imeli takšen sistem in dokler lahko liga ABA zdrži sama po sebi, ne bomo mogli storiti ničesar. Zato se mora KZS postopoma vključiti v procese odločanja s svojimi predlogi, saj na silo ne bo šlo. Na primeru Heliosa pa vnovič vidimo, da na koncu odločajo finance. Navsezadnje tudi Evropa zahteva urejenost, plačilno higieno in še marsikaj,« pravi Matej Erjavec, ki ima po statutu KZS pravico imenovati pet članov izvršnega odbora. Ali že ima v mislih konkretna imena? »O njih še ne bi govoril, najprej se moram pogovoriti z dosedanjimi člani IO. Verjetno bom izkoristil pravico do vseh petih imen, saj menim, da bi morali v naše delo vključiti več gospodarstvenikov. Eno mesto pa bo morda pripadlo kakšnemu nekdanjemu košarkarju.«

KZS je imela lani zaradi EP rekordnih 5,4 milijona evrov prihodkov in skoraj 4,9 milijona odhodkov. Pri 541.007 evrih dobička pa je treba upoštevati, da je imela zveza leto poprej 294.446 evrov primanjkljaja, saj so tedaj revizorji zahtevali, da se obroki sofinanciranja občin prirediteljic eurobasketa iz leta 2012 knjigovodsko prenesejo na leto prireditve.