Trojka s sredine igrišča nas bo še dolgo preganjala

V nadaljevanju:

V košarkarskih Stožicah je počasi vse nared za tekmovalni začetek sezone. Dolgo reprezentančno poletje je nekoliko vplivalo na priprave, a direktor Cedevite Olimpije Davor Užbinec verjame, da so v danih finančnih okvirih sestavili zanimivo in konkurenčno moštvo. »Zaradi tekmovalnega sistema z izločilnimi boji na eno tekmo imamo več možnosti za presenečenje v evropskem pokalu. V ligi ABA je konkurenca izjemna, finančni vložki pa povsem nedosegljivi,« pojasnjuje glavni operativec košarkarske Olimpije, ki je skupaj s Cedevito ob združitvi prišel iz Zagreba in v Ljubljani uspešno nadaljuje delo. »Še bolj kot rezultate si želim, da bi imeli znova polno dvorano, zame je najlepše, ko polne tribune zapojejo Malo teraso (Na vrhu nebotičnika, op. p.),« navijače v dvorano že za začetek evropske sezone 1. oktobra proti Manresi v Stožice vabi Užbinec.

S kakšnim proračunom bo Cedevita Olimpija razpolagala v tej sezoni?

O točnih številkah raje ne govorimo, imeli bomo zelo podoben proračun za igralce, govorim o neto znesku, kot v pretekli sezoni. Načrtovali smo povišanje proračuna, da bi lahko sestavili še bolj konkurenčno moštvo, imamo ambicije, a smo se znašli pred novo oviro zaradi slovenske davčne zakonodaje, ki se spreminja. Na nas, pa ne samo na nas, na vse športnike v Sloveniji. Vsak igralec nas bruto stane veliko več kot v preteklosti, preprosto povedano za več denarja dobimo manj, ker so se davki in prispevki zvišali. To je žal močno vplivalo na našo sestavo moštva. Neto znesek za plače igralcev je ostal na enaki ravni, morali pa smo poiskati dodatne vire prihodkov, da smo pokrili dodatne stroške, ki so nastali.

Kakšni so pogoji za vašo konkurenco v Srbiji, na Hrvaškem, v Črni gori?

Razlika je ogromna. Ko sta se Cedevita in Olimpija združila, so bili slovenski in hrvaški davki zelo podobni, gibali so se okrog 20 odstotkov. V sezoni 2025/26 se bodo glede na trenutno zakonodajo v Sloveniji dajatve na neto izplačilo pri nekaterih igralcih povzpele že prek 60 odstotkov, medtem ta davek v Srbiji znaša 10 odstotkov, v Črni gori pa 15 odstotkov. Mi zato v regiji nismo več konkurenčni. Dober primer je Budućnost iz Podgorice, ki je imela skupni proračun kluba manjši od našega (v lanski sezoni 5,6 milijona evrov, letos naj bi se gibal med 8 in 10 milijoni, op. p.), a zaradi bolj ugodne davčne zakonodaje lahko za igralce nameni še enkrat več denarja kot mi, ker je njihov bruto za enak neto znesek toliko nižji od našega. Zelo zahtevno je delovati v okolju, kjer se pripravljaš na pravila, ki se nato skoraj čez noč spremenijo. Pozitivno je, da zdaj finančni minister vsaj razmišlja v smeri, da se davčna zakonodaja vsaj nekoliko razrahlja. To je edina možna pot, če želimo imeti konkurenčen vrhunski šport v Sloveniji.