Dragić: Z Dončićem in Randolphom bo vse še lažje

Ljubljana – Po 13 dneh priprav in 30 dni pred začetkom EP je slovenska košarkarska reprezentanca dočakala kar dva kapetana hkrati. Zdajšnji vodja Goran Dragić in njegov predhodnik Jaka Lakovič, letos desna roka selektorja, sta skupaj prišla na zbor na ljubljanski železniški postaji, nato pa se z vsemi člani izbrane vrste in trumo novinarjev odpravila z vlakom do Celja. Končna postaja za izbrance Igorja Kokoškova so bile vnovič Zreče.

Dragić se je soigralcem pridružil z zamudo zaradi predpisov lige NBA, Lakovič zaradi očetovskih dolžnosti v Barceloni z lani rojenima dvojčkoma Polom in Luko. Na poti do perona je mlajši verjetno podelil starejšemu nekaj starševskih nasvetov, nato pa se kot pravi profesionalec povsem prepustil sedmi sili, ki zelo dobro ve, kdo je kdo v svetovni in evropski košarki ter slovenski reprezentanci.

»Včasih sem komaj čakal na začetek reprezentančnih priprav. Še vedno pridem z velikim veseljem, toda zdaj vendarle puščam doma dva otroka in ženo,« je priznal Miamijev as, potem ko je pozdravil vse reprezentančne soborce in člane strokovnega štaba. Mednje ni prišel z dolgega brezskrbnega dopusta in košarkarsko »neoborožen«, ampak kot vedno odlično pripravljen, kar je dokazovala že napetost njegovega mišičevja. Kaj je torej počel po koncu klubske sezone, ki se je za košarkarje Miamija končala že 12. aprila, še pred začetkom končnice lige NBA?

»V glavnem individualno vadil. Dva tedna sta bila pri meni celo dva trenerja iz Miamija in imel sem podoben program kot med tekmovalno sezono. Telesno sem dobro pripravljen, zato sem v zadnjih tednih poskušal prebiti čim več časa z družino in prijatelji. Do 1. avgusta sem moral biti na stranskem tiru, zdaj pa gremo s polno paro proti Helsinkim. Vadil bom toliko kot vsi drugi fantje, četudi bo selektor odredil pet ali šest treningov na dan. Pred EP pa me bo obiskal še glavni klubski trener Erik Spoelstra,« je pojasnil starejši od bratov Dragić, ki je v članski reprezentanci debitiral na SP 2006 v rodu izjemno kakovostnih in izkušenih košarkarjev. Na Japonskem so poleg njega in Lakoviča igrali Beno Udrih, Rašo Nesterović, Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Sani Bečirovič, Marko Milič ... Toda hkrati so manjkali Matjaž Smodiš, Erazem Lorbek in Aleksander Vujačič, medtem Kokoškov letos pogreša le rekonvalescenta Zorana Dragića.

»V moštvenih športih je kot z lego kockami. Če ti nekaj delov manjka, ne boš mogel sestaviti, kar si si zamislil. Zato sem vesel, da so se letos vsi odzvali na selektorjevo vabilo. Tudi sistem igre je Igor že postavil, saj moramo vsi dobro vedeti, kaj bo kdo delal. Dihati bomo morali kot eden. Že v lanskih kvalifikacijah smo se prepričali, da lahko skoraj iz ničesar razvijemo nasprotni napad, z Anthonyjem Randolphom in Luko Dončićem pa bo vse skupaj še lažje. Prepričan sem tudi, da bomo lahko uspešno napadali tekmečevo postavljeno obrambo. Upam le, da bomo priprave končali brez poškodb, saj bo na EP veliko ekip, ki se bodo potegovale za kolajno,« ocenjuje Goran Dragić, ki se veseli sodelovanja z reprezentančnima novincema iz vrst madridskega Reala.

»Luka že zdaj veliko pomeni v svetu košarke. Tudi meni bo prišlo zelo prav, da bomo imeli košarkarja, ki me bo lahko razbremenil in prevzel odgovornost. V reprezentanci pozdravljam tudi Randolpha, ki se ga dobro spomnim iz ZDA. Oba sva bila namreč izbrana na naboru NBA leta 2008, ko on še ni dopolnil 19 let starosti, zato vem, kaj nam lahko prinese. Je drugačen košarkar, kot smo jih imeli v preteklosti. Skočen je, pri 211 cm zna voditi žogo in zadeti od daleč, zato smo dobili dodaten kot napadanja tekmečeve obrambe. Pred EP bomo ustvariti pravo moštveno kemijo, da se bomo dobro razumeli na igrišču, potem bo vse lažje,« pričakuje kapetan slovenskega moštva. Kakšna bo pri tem njegova vloga?

»Pri 31 letih bom poskušal biti za zgled mlajšim fantom. Ko sem se prvič uvrstil v reprezentanco sem zelo spoštoval starejše, saj so tlakovali pot vsem nam. Na srečo nimamo problematičnih tičev v moštvu. Nabor košarkarjev je zelo raznolik in se bomo posrečeno dopolnjevali, če se bomo oblikovali v pravo celoto. Zato sem vesel, da je Erazem Lorbek znova z nami. Skupaj sva igrala že v reprezentanci do 20 let, vsi pa dobro vemo, kaj je v preteklosti pomenil za Slovenijo, saj je bil eden od najboljših krilnih centrov v Evropi. Njegove izkušnje nam bodo prišle zelo prav, zato upam, da bo zdržal v tem ritmu in igral na EP,« meni Goran Dragić, ki ga že v petek in nedeljo čakata pripravljalni tekmi z Madžarsko in Češko. Pričakovanja?

»Madžarov ne poznam najbolje, toda Čehi pod vodstvom Jana Veselyja in Tomaša Satoranskyja so zelo kakovostni. To so dokazali že na prejšnjem EP, na katerem so v osmini finala potolkli Hrvate. V Mariboru izid ne bo v ospredju, razmišljati moramo zgolj o naši igri in čim bolj tekoči izpeljavi akcij,« je odločen.