Fenerbahče bo prvi naslov lovil doma, a vendarle na drugi celini

Ljubljana – Pred današnjim začetkom finalnega turnirja evrolige so strokovnjaki enotni le pri oceni, da Olympiakosu pripada vloga obstranca. CSKA ima najbogatejši proračun (42,6 milijona evrov) in brani prestol. Real z Luko Dončićem je bil prvi v rednem delu sezone in upa na rekordni 10. naslov. V ospredju zanimanja pa je lanski podprvak Fenerbahče, saj bo v domačem Istanbulu lovil prvo lovoriko za Turčijo.

CSKA – Olympiakos (17.30) in Fenerbahče – Real (20.30) sta polfinalna para (finale bo v nedeljo ob 20. uri), ki košarkarskih zanesenjakov ne moreta pustiti ravnodušnih. Med najboljšo četverico so se prebila tri najuspešnejša moštva ligaškega dela evrolige s 30 koli, ki so doslej skupaj osvojila 19 šampionskih naslovov in 18-krat igrala v velikih finalih, nekaj posebnega je le Fenerbahče. Predlani je debitiral na F4 in zasedel četrto mesto, lani je šele po podaljšku klonil v finalu s CSKA (96:101), letos je bil šele 5. nosilec končnice, a v četrtfinalu pometel s Panathinaikosom.

Zdaj prihaja čas za njegovega čarodeja na klopi Željka Obradovića. Med najboljšo četverico je popeljal kar šest različnih moštev – Partizan, Joventut, Real, Benetton, Panathinaikos in Fenerbahče – za njim je že 15 nastopov med elito in deset v velikih finalih, na katerih so se njegove zasedbe osemkrat povzpele na prestol. Njegovo ime je jamstvo za uspeh, kar dobro vedo tudi v Istanbulu, zato so lani podaljšali pogodbo do leta 2020. Toda v četrti sezoni na klopi turškega prvaka pričakujejo, da bo tudi njim prinesel kakšno mednarodno trofejo. In če ni šlo v Madridu in Berlinu, letos skorajda nima več pravice do izgovorov.

»Pritisk čutimo že vso sezono, saj je bilo jasno, da se mora Fenerbahče uvrstiti na finalni turnir. Zdaj vsi pričakujejo od nas naslov. Če ga bomo osvojili, bodo vsi rekli, da nam je pomagalo domače okolje, če nam bo spodletelo, bodo dejali, da je bilo psihično breme preveliko. Po mojem prepričanju pa ni velike razlike: na parketu bo igralo po pet košarkarjev za vsako moštvo in od njihove kakovosti bo največ odvisno. S Panathinaikosom sem okusil tako zmagoslavje v gosteh, saj smo leta 2002 osvojili naslov v Bologni v finalu s Kinderjem, pet let pozneje pa v Atenah, kjer smo bili za konec kos CSKA,« ocenjuje Obradović, ki se rad pošali, da bo njegovo moštvo letos vendarle moralo pripotovati na finalni turnir z druge celine. Dvorana Sinan Erdem, v kateri ponavadi igra Anadolu Efes, je namreč v evropskem delu Istanbula, medtem ko Fenerbahče domuje na azijskem koncu in tekmece gosti v Ülker Sports Areni.

Obradovićeva zasedba je v rednem delu evrolige dosegla 18 zmag v 30 kolih in se zaradi novega formata po dvakrat srečala z vsemi tekmeci. Tudi s trojico, ki se je uvrstila na finalni turnir. Z Realom si je razdelila izkupiček – doma je zmagala z 78:77, v gosteh izgubila z 61:56 –, prav tako z Olympiakosom, CSKA pa je ugnala v obeh soočenjih. Toda kot pravi 57-letni srbski strateg, ti rezultati danes in v nedeljo ne bodo pomembni: »Pozimi smo imeli vzpone in padce, saj smo zaradi poškodb nastopili popolni le v sedmih tekmah. V nekaterih smo pogrešali tudi po tri košarkarje. Kljub vsemu smo dosegli visoko raven stanovitnosti, toda na finalnem turnirju bodo pomembni drugi dejavniki. Naši košarkarji so si v prejšnjih dveh letih nabrali nekaj izkušenj, ki bi jih lahko unovčili ob tretji zaporedni uvrstitvi na F4,« je prepričan Obradović, ki je pred 22 leti popeljal na Olimp drevišnjega tekmeca, v naslednjih dveh sezonah pa imel v igralskem kadru tudi zdajšnjega Realovega trenerja Pabla Lasa. Danes se bosta prijazno pozdravila, nato pa ...

»Pablo je trener Reala od leta 2011 in je moštvu vcepil prepoznaven slog igre, ki ostaja enak kljub prihodom novih košarkarjev. Madridčani garajo v obrambi in nato veliko stavijo na tranzicijske akcije, da bi prišli do 'lahkih' košev. Imajo visoke centre, odlične strelce za tri točke in odločen napadalni skok,« ocenjuje Željko Obradović.