FIBA čaka podporo evropske komisije

Ljubljana – Začetek kvalifikacij za mundial ni prinesel košarkarskega sodnega dne, ki so ga napovedovali črnogledi zaradi oslabljenosti reprezentanc. Tekme so bile v glavnem v manjših in zato lepo zapolnjenih dvoranah, vzdušje je bilo prijetno. Vprašanje pa je, kakšno bo v nadaljevanju, ko bo popustila mešanica prebujenega domoljubja in želje po dokazovanju, da moštva zmorejo tudi brez glavnih zvezdnikov.

V prvih kvalifikacijskih nastopih so izbrane vrste s stare celine pogrešale 56 košarkarjev, ki si služijo kruh v ligi NBA. Med njimi jih je kar 13, ki so bili najboljši strelci svojih zasedb na letošnjem eurobasketu. Od 151 Evropejcev v evroligi pa jih ima le peščica soglasje svojih klubov. Zeleno luč so dobili nekateri Turki, ki skorajda ne igrajo za Fenerbahče in Anadolu Efes, za tekme 2. kola tudi igralci Crvene zvezde, največ asov pa so prisilno izgubili Španci in Francozi. Kljub vsemu je uvod prinesel le dva rezultata, ki ju lahko ovrednotimo kot presenečenje: Rusija, četrta na letošnjega EP, je izgubila z BiH, ki letos sploh ni igrala med celinsko elito in je bila pred dvema letoma 23., Hrvaška pa je klonila na Nizozemskem. Toda kdor dobro pozna športni »samouničevalni« nagon obeh narodov, se niti ne čudi.

Novi ustroj bo zagotovo naletel na odobravanje v košarkarsko manj razvitih državah. Dobile so namreč priložnost gostiti ugledne tekmece in se dokaj enakovredno meriti z njimi, saj nastopajo v manj zdesetkanih zasedbah. Pri velesilah pa se skepsa zlepa ne bo polegla. Španska televizijska mreža Mediaset je denimo lastnica pravic kvalifikacijskih tekem, a se je odpovedala prenosu dvoboja s Črno goro »zaradi odsotnosti prevelikega števila pomembnih košarkarjev«. Sliko iz Podgorice je v zadnjem hipu prevzela postaja Be Mad.

Nikakršnega dvoma ni, da je mednarodna zveza FIBA spremenila in razširila sistem uvrščanja na velika tekmovanja predvsem zaradi finančnih razlogov. Toda želja po večjem zaslužku lahko hitro izgubi računico, če se tržno zanimive velesile ne bodo mogle prebiti na prvenstva zaradi prevelike oslabljenosti. In če je imela FIBA doslej dodatno varovalko v štirih »wild cardih« za svetovno prvenstvo – leta 2014 jih je bogato prodala Turčiji, Grčiji, Braziliji in Finski – po novem posebnih vabil ne bo več. Kdor ne bo dovolj uspešen v 12 kvalifikacijskih nastopih sredi klubske sezone, bo ostal doma.

Generalni sekretar FIBA Patrick Baumann medtem vztraja pri oceni, da bo evropska komisija presekala gordijski vozel in odločila, da se morajo vodstvo evrolige podrediti kvalifikacijam. »Naš primer obravnava že 18 mesecev in napočil je čas za razsodbo. Ne bojimo se je, saj menimo, da želi evroliga spremeniti sistem vrednot v športu na stari celini. In kdor ruši uveljavljen ustroj z bojkotom, mora nositi posledice. V spor so se vključili tudi politiki najvišjega kova, saj so državne reprezentance sveto športno poglavje. Kdor jih bojkotira, naj pojasni navijačem in ministrom, zakaj ne more najti dveh prostih terminov novembra in dveh februarja med sezono, ki traja kar devet mesecev. Zaskrbljeno je tudi vodstvo Mednarodnega olimpijskega komiteja, saj je ogroženo načelo uvrščanja najboljših reprezentanc na OI,« ocenjuje Švicar v svojem poenostavljenem slogu.

Kot vedno je namreč vnovič »pozabil«, da je novi sistem uvrščanja na SP že v izhodišču izločil košarkarje iz lige NBA, torej najboljše. Ali da ima predsednik evrolige Jordi Bertomeu močno podporo 16 največjih klubov v Evropi, ki so samostojno izbrali, ali bodo košarkarjem dovolili igrati ali ne. In ker imajo tudi oni svojo računico – ne nazadnje morajo veliko zaslužiti, da lahko bogato plačujejo igralce –, vidimo, kako so se odločili.