Začeli so hiteti na vso moč, da bi pridobili milijardo
Upravni odbor elitne ameriške lige in združenje košarkarjev resno o začetku prvenstva 22. decembra.
Odpri galerijo
Goran Dragić in LeBron James sta odigrala zadnjo tekmo letošnjega finala 11. oktobra. FOTO: Mike Ehrmann/AFP
Prejšnjo sezono so košarkarji v ligi NBA dokončali v popolni osamitvi v Orlandu, tekmovanje pa je utrpelo za poldrugo milijardo dolarjev zmanjšanja prihodkov. V prvenstvu 2020/21 bo finančne negotovosti še veliko več, zato se je vsem začelo muditi nazaj v dvorane. Sprva so sicer računali, da bi se na igrišča vrnili sredi januarja, toda ekonomisti so klube opozorili, da bi lahko primanjkljaj zmanjšali za 500 milijonov dolarjev ali celo za milijardo, če bi liga NBA oživela pred božičnimi prazniki, točneje 22. decembra.
V večini ameriških mest, ki nudijo dom klubom v elitni košarkarski ligi, vlada prepoved zbiranja za več kot 500 ljudi, liga NBA pa je šla še korak dlje in napovedala, da se bo nova sezona začela brez gledalcev na tribunah. Zaradi praznih dvoran in znižanja drugih prilivov komisar lige NBA Adam Silver pričakuje za več kot štiri milijarde dolarjev manj prihodkov, zato je bil med pobudniki akcije, da bi se upravni odbor lige in združenje košarkarjev čim prej dogovorila o finančnih okvirih za začetek nove sezone, v kateri bi moštva odigrala po 72 tekem namesto običajnih 82, nato pa bi se lotila končnice. S pospešenimi pogajanji bi lahko prišli do temeljev za izpeljavo nabora NBA 18. t. m. ter začetek obdobja podpisovanja pogodb s prostimi košarkarji in moštvenih priprav 1. decembra. Po tem scenariju bi lahko dobili novega prvaka sredi julija, kar bi tudi udeležencem finala omogočilo nastop na olimpijskih igrah v Tokiu od 23. julija do 8. avgusta.
V teoriji vse zveni preprosto, v praksi pa bi se lahko marsikaj zapletlo. Košarkarji bodo morali namreč pristati na precejšnje znižanje plač, saj ne morejo pričakovati, da bodo posledice pandemije koronavirusa nosili le njihovi delodajalci. Ti so v najboljšem primeru pripravljeni raztegniti obdobje suhih krav na dve leti, v katerih bi od igralcev zahtevali 18-odstotno varščino na prejemke. Še posebej pa so na trnih prosti igralci, med katere po izteku pogodbe z Miamijem sodi Goran Dragić, saj do končnega dogovora ne bo jasno, koliko denarja bodo lahko klubi namenili za plače košarkarjev brez dodatno odmerjene davščine.
Ker so od konca finala lige NBA, v katerem so LA Lakers prekosili Miami s 4:2 v zmagah, minili komaj slabi štirje tedni, je skupina zvezdnikov z LeBronom Jamesom na čelu že pred časom napovedala, da bo vztrajala pri pravici do zasluženega počitka; v običajnih sezonah premor med dvema prvenstvoma traja štiri mesece. Zato se bodo najboljši klubi (Dallas z Luko Dončićem je drugačna zgodba, saj je odigral zadnjo tekmo 30. avgusta) težko ognili dodatnim oviram. Če ne bo prišlo do nepričakovanega miselnega zasuka, jim grozi, da bodo vsaj uvodni mesec sezone odigrali brez svojih udarnih mož. In kaj bodo na to dejale televizijske mreže in reklamni oglaševalci?
V večini ameriških mest, ki nudijo dom klubom v elitni košarkarski ligi, vlada prepoved zbiranja za več kot 500 ljudi, liga NBA pa je šla še korak dlje in napovedala, da se bo nova sezona začela brez gledalcev na tribunah. Zaradi praznih dvoran in znižanja drugih prilivov komisar lige NBA Adam Silver pričakuje za več kot štiri milijarde dolarjev manj prihodkov, zato je bil med pobudniki akcije, da bi se upravni odbor lige in združenje košarkarjev čim prej dogovorila o finančnih okvirih za začetek nove sezone, v kateri bi moštva odigrala po 72 tekem namesto običajnih 82, nato pa bi se lotila končnice. S pospešenimi pogajanji bi lahko prišli do temeljev za izpeljavo nabora NBA 18. t. m. ter začetek obdobja podpisovanja pogodb s prostimi košarkarji in moštvenih priprav 1. decembra. Po tem scenariju bi lahko dobili novega prvaka sredi julija, kar bi tudi udeležencem finala omogočilo nastop na olimpijskih igrah v Tokiu od 23. julija do 8. avgusta.
Zvezdniki z zamudo?
V teoriji vse zveni preprosto, v praksi pa bi se lahko marsikaj zapletlo. Košarkarji bodo morali namreč pristati na precejšnje znižanje plač, saj ne morejo pričakovati, da bodo posledice pandemije koronavirusa nosili le njihovi delodajalci. Ti so v najboljšem primeru pripravljeni raztegniti obdobje suhih krav na dve leti, v katerih bi od igralcev zahtevali 18-odstotno varščino na prejemke. Še posebej pa so na trnih prosti igralci, med katere po izteku pogodbe z Miamijem sodi Goran Dragić, saj do končnega dogovora ne bo jasno, koliko denarja bodo lahko klubi namenili za plače košarkarjev brez dodatno odmerjene davščine.
Ker so od konca finala lige NBA, v katerem so LA Lakers prekosili Miami s 4:2 v zmagah, minili komaj slabi štirje tedni, je skupina zvezdnikov z LeBronom Jamesom na čelu že pred časom napovedala, da bo vztrajala pri pravici do zasluženega počitka; v običajnih sezonah premor med dvema prvenstvoma traja štiri mesece. Zato se bodo najboljši klubi (Dallas z Luko Dončićem je drugačna zgodba, saj je odigral zadnjo tekmo 30. avgusta) težko ognili dodatnim oviram. Če ne bo prišlo do nepričakovanega miselnega zasuka, jim grozi, da bodo vsaj uvodni mesec sezone odigrali brez svojih udarnih mož. In kaj bodo na to dejale televizijske mreže in reklamni oglaševalci?
