V nadaljevanju:
Zelo malo je manjkalo, pa bi se slovenska zgodba v Rigi spremenila v pravljico. Po izjemnem prvem polčasu se je košarkarjem, ki so na igrišču res pustili vse, do zadnje kaplje znoja, v končnici poznala kratka klop, živce so jim načeli sodniki s serijo mejnih odločitev, ki po vrsti niso šle v slovensko korist, nemške trojke iz nemogočih položajev so bile pika na i. Slovenija odhaja domov, a nikakor s sklonjeno glavo, za boj s svetovnimi prvaki in častno slovo od eurobasketa si zaslužijo vrhunsko oceno.
Zadnjih deset minut se je vleklo v nedogled, spremljali smo gladiatorski boj za vsako žogo, v katerem so si Slovenci za boj do zadnjega atoma moči zaslužili vse pohvale. Žal sodniki niso bili na njihovi ravni, osebne napake so dosojali ob najmanjšem kontaktu in iz igre »vrgli« najprej prvega organizatorja in branilca na Dennisu Schröderju Nikolića, kmalu za njim pa še Omića. Luka je poskušal tekmo še nekako rešiti sam, a so se soigralcem ob odprtih trojkah zatresle roke. Dovolj ni bila niti najboljša predstava Klemna Prepelića (13 točk) na turnirju, Nemci so z zvrhano mero sreče unovčili daljšo klop, premoč v kakovosti in nenazadnje sodniški kriterij, ki je šel vseh 40 minut v njihovo prid, četudi ni odločilno (ali vsaj ne neposredno) vplival na razplet tekme.
Komentarji