Končno se je prikazal tudi pravi Omić

Ljubljana – Več kot tri mesece, od uvodnih dveh kol sezone, so košarkarji Krke in Uniona Olimpije čakali na dvojno slovensko zmago v ligi ABA. V soboto so jo le dočakali in lažje zadihali. Ljubljančani so spet na položajih, ki vodijo v evropski pokal, Novomeščani pa so se vrnili na zgornjo polovico razpredelnice.

Olimpijin trener Aleš Pipan je pred revanšo z Mega Leksom, ki je na prvi tekmi zmagala z 19 točkami razlike, razmišljal predvsem o očitni višinski razliki. Gostje so predvsem v prvem polčasu spretno izkoriščali premoč svojih centrov Dejana Muslija, Nikole Jokića in Dušana Čantekina, medtem ko je v domači vrsti viroza zdelala junaka zmage v Dijonu Halila Kanacevića. Alena Omića, edinega, ki se je lahko po centimetrih primerjal z mladimi Srbi, pa že lep čas muči drugačna »bolezen«. Kronična nezrelost. Toda za sobotno predstavo si zasluži javno in glasno pohvalo. Kot da bi ga predramile zadnje kritike in slabši začetek dvoboja, je v nadaljevanju igral odlično in možato. Z 20 točkami (ob 12 skokih) z zelo dobrim metom za dve točki 9:13 je izboljšal svoj strelski rekord sezone in izenačil svoja najboljša regionalna dosežka v Olimpijinem dresu (lani proti Cedeviti in Zadru), medtem ko je kot član Zlatoroga leta 2011 natresel 24 točk Radničkemu. Pomenljivo je, da je v vseh naštetih tekmah njegovo moštvo izgubilo, tudi ob lanskem soočenju z Budivelnikom. ko je dosegel 21 točk. Ali na sceno stopa novi Omić? Upajmo.

Dokler ni zablestel njen najvišji adut, se je Union Olimpija reševala le s trojkami. Sasu Salin je dosegel prvih 12 točk za gostitelje, ki pa so v 8. minuti vendarle zaostajali s 13:19. Olajšanje je prišlo šele s prvimi Omićevimi koši in dobljenimi dvoboji v obrambi ter tremi trojkami Klemna Prepeliča v drugi četrtini za 49:37. Pri 57:41 so se gostje oklenili conske obrambe, ki jim je prinesla viden uspeh, saj se je prednost Ljubljančanov stopila na 57:50, pet minut pred koncem pa so vodili le s 74:68. Toda Omić, Prepelič in Mahkovic so odbili zadnji juriš Mega Leksa, ki je bil natančnejši (zadel je 52 odstotkov metov iz igre, Olimpija 44) in dobil skok s 37:27. Toda zaradi 18 izgubljenih žog (Olimpija jih je zapravila 9) je imel na voljo deset poskusov iz igre manj kot gostitelji, ki so metali za tri točke 10:30, gostje 3:14.

Pipanu je po prvi regionalni zmagi po petih porazih odleglo: »Pričakovali smo tako težko tekmo, saj smo vedeli, da ne bomo mogli od začetka do konca igrati na visoki ravni. Mučijo nas zdravstvene težave in utrujenost, zato smo morali zbrati dovolj energije. Zadovoljen sem z vsemi, ki so vstopili v igro. Resda smo slabše skakali, a smo zato izgubili manj žog in v napadu igrali bolj zbrano. Dosegli smo pomembno zmago, ki pa nas ne sme uspavati, saj bomo že v torek igrali s favoritom naše skupine evropskega pokala Bayernom, nato pa nas čaka zahtevna pot v Valjevo.«

Armstead in Booker sama 46

Krka je v Skopju iztržila zmago brez centrov Tomaža Bolčine in Imrana Polutaka, počival pa je tudi poškodovani Jasmin Hukić. Če upoštevamo, da so Erjon Kastrati, Matej Rojc, Nebojša Joksimović in Luka Lapornik skupaj dosegli le šest točk, vidimo, kako dobro sta igrala Malcolm Armstead (za dve 5:9, za tri 4:7) in Chris Booker (za dve 9:14 in 13 skokov) in kako nenatančno je moralo biti domače moštvo. S »pomočjo novomeške obrambe je izkoristilo le 32 odstotkov metov (Krka 46), v prvem polčasu celo le 20 % (za tri 1:15). Slovenski prvaki so si zato hitro priigrali obetavno prednost 20:11 in 36:22. Sčasoma pa so začeli zadevati tudi košarkarji MZT, še posebej Sead Šehović (za tri 4:7) in pet minut pred koncem dvoboja je bil rezultat izenačen (57:57), trend tekme pa naklonjen skopski zasedbi. Toda gledalci so namesto popolnega zasuka dočakali dolenjski orkan in niz 0:13, ki je zanje pomenil hladno prho, za Novomeščane pa tretjo zmago v gosteh po jesenskih uspehih nad Partizanom in Levskim.

Krkin trener Aleksandar Džikić si je pred tekmo prislužil aplavz na odprti sceni, saj je tudi selektor makedonske reprezentance, ki se je uspešno pretolkla skozi kvalifikacije za EP. Po zmagi pa je imel dodaten razlog za zadovoljstvo: »MZT je neugoden tekmec za vsakogar. Pod košema ima odlična Samardžiskega in Klassna, verjetno pa nam je nekoliko pomagala poškodba Sinovca v prvem polčasu. Nocoj mi je bilo všeč, da se nismo ustrašili. Niti ko smo vodili niti ko smo prišli do izenačenja. Videti je bilo, da vemo, kaj hočemo. Netipično za nas je, da smo izgubili kar 20 žog, toda tudi to smo preživeli.«