LeBron ne leti, ampak hodi peš

Ljubljana – V sezono so košarkarji Clevelanda – kajpada zaradi vrnitve LeBrona Jamesa in prihoda Kevina Lova – vstopili kot glavni favoriti za prvo mesto med vzhodnimi moštvi lige NBA, morda tudi za naslov prvaka. Ob »polčasu« rednega dela prvenstva so šele šesti v svoji konferenci s komaj pozitivnim izkupičkom (21:20), postali pa so tudi žarišče afer.

Z najbolj dominantnim košarkarjem zadnjih let Jamesom, Lovom, ki je bil lani četrti strelec in tretji skakalec lige NBA, ter najboljšim igralcem lanskega svetovnega prvenstva Kyriejem Irvingom se je navijačem Clevelanda obetala imenitna avantura. Stavnica Westgate iz Las Vegasa je njihovim ljubljencem napovedala 71,3-odstotno uspešnost pred začetkom končnice, vendar so se šele z zaporednima zmagama v Los Angelesu povzpeli na 51,2 %. Iztržek jih uvršča na 14. mesto med vsemi 30 klubi, torej tudi za Phoenix z bratoma Dragić, kazalo pa jim je še slabše. Pred tem so namreč doživeli šest zaporednih porazov in dobili le eno od desetih tekem, njihove vrste pa so bile podobne pregretemu sodu smodnika.

Res je, da so morali Konjeniki po vrtincu kadrovskih sprememb prestati uvajalno obdobje, prav tako, da so med črnim nizom osemkrat nastopili brez poškodovanega Jamesa. Toda strokovnjaki se strinjajo, da igra moštvo veliko slabše od pričakovanj, številke pa pričajo, da je »kralj James« nazadnje dosegal tako skromne rezultate, ko je bil zelenec v ligi NBA. Torej pred enajstimi sezonami, dvema naslovoma prvaka z Miamijem, dvema lovorikama za najboljšega košarkarja finala končnice in štirimi priznanji za MVP rednega dela prvenstva. Tudi njegovo povprečje točk (26) in skokov (5,5) je najnižje od krstne sezone, popravil pa se je pri asistencah (7,4), kar je lahko dokaz, da poskuša igrati nesebično. Vendar za zdaj brez večjega haska, saj na igrišču ni čutiti prave kemije z Irvingom (19,5 točke in 5,1 asistence), Lovom (19 točk in 10,3 skoka) ter drugimi soigralci. Kaj šele s trenerjem Davidom Blattom.

Da se bo 55-letni Američan, ki se je v Evropi uveljavil predvsem na klopeh ruske reprezentance in Maccabija, s katerim je lani osvojil naslov prvaka evrolige, soočil s hudimi izzivi, je bilo jasno že lani poleti. Bržkone isti hip, ko se je odločil, da se bo prvič preizkusil še v domovini, in ko je ugotovil, da bo imel na voljo takšno zvezdniško zasedbo. V ligi NBA so pač glavni košarkarji in ko se moštvu zalomi, ceno najprej plača strateg, še posebej, če nima bogatega porekla uspehov na ameriških igriščih. Ko je Cleveland začel nizati poraze, so tako eksperti kot laiki jasno »videli«, da košarkarji izvajajo drugačne akcije od tistih, ki jih je zahteval Blatt, da njegov pomočnik Tyronne Lue med dvoboji samostojno sklicuje posvete z igralci, številni pa naj bi »razločno slišali«, kako Konjeniki kritizirajo svojega trenerja celo med pogovori s tekmeci.

Clevelandov športni direktor David Griffin je sicer stopil Blattu v bran in zatrdil, da njegova služba ni pod vprašajem: »David je naš trener. Prosim, da mojih besed ne bi razumeli kot del glasovanja za ali proti njemu. Kajti nikoli nismo razmišljali o spremembi na klopi. V tej sezoni postavljamo temelje moštva in Blatt je del tega procesa.« Košarkarji medtem poskušajo najti diplomatsko ravnotežje v svojih javnih izjavah. Nezadovoljstvo izražajo nekako sramežljivo, hkrati pa niti ne stopijo v bran svojemu trenerju. Ko so LeBrona Jamesa denimo vprašali, ali je Blatt pravi mož za Konjenike, je odvrnil: »No, ja, mislim, saj je naš trener. Drugega niti nimamo.«

Povsem logično vprašanje je, koliko časa lahko zdrži tako krhek kompromis, če Cleveland ne bo začel igrati bistveno bolje in zmagovati v serijah. Trenutno je moštvo z velikimi imeni, ki se ga nihče ne boji, ima trenerja brez podpore košarkarjev in klubsko vodstvo, ki poskuša ustvarjati vtis, da ni podaljšana roka svojega velezvezdnika. Toda ko bo LeBron James odločno rekel »Blatt ali jaz«, bržkone niti Griffin ne bo poskusil najti pravega pojasnila, zakaj je po imenih najmočnejša zasedba vzhodne konference NBA tako nizko na lestvici. Moral bo ukrepati.