
Naročite se

Luka Dončić, globalno največji slovenski zvezdnik, je svoje Lakerse varno pripeljal nazaj v Los Angeles, potem ko jim je v štirih dneh razkazal lepote in skrivnosti Slovenije. Ekipa se je povezala in bo kmalu začela osrednje priprave ne novo sezono v ligi NBA. Ta skriva veliko pasti.
Vprašanje je, ali bo prenovljena zasedba Jezernikov dovolj dobra, da resneje ogrozi Oklahoma City in San Antonio na zahodu. Če ne bo, bo precejšen del odgovornosti skoraj neizogibno pripadel Dončiću, ki je po odhodu LeBrona Jamesa postal fant z naslovnice, ki pa ima ob tem še precej težak zasebni nahrbtnik.
Kakor piše v Guardianu novinar Owen Lewis, so bili za Dončića, ki je vsekakor eden najboljših košarkarjev na svetu, zadnji meseci posebej burni. Marca je oznanil razhod z zaročenko Anamario Goltes, sledila so poročila o dolgotrajnem skrbniškem sporu glede njunih dveh hčera. Ker Dončić igra v ligi NBA, otroka pa živita v Sloveniji, je skupnega časa že tako malo.

Na igrišču je medtem kazal ene najboljših predstav v karieri. Los Angeles Lakers je marca popeljal do razmerja zmag in porazov 15–2, proti Miami Heat pa dosegel kar 60 točk. Lakersi so začeli delovati kot resni kandidati za naslov, nato pa si je Dončić aprila poškodoval zadnjo stegensko mišico. S klopi je spremljal, kako je Los Angeles v drugem krogu končnice izpadel proti Oklahoma City Thunder.
Pravzaprav je zadnjih nekaj let njegove kariere mogoče opisati kot nenehen vrtinec. Leta 2024 je Dallas Mavericks popeljal v finale lige NBA. Kljub poškodbam je bil najboljši napadalni igralec moštva, Boston Celtics pa so bili s širšim in kakovostnejšim kadrom premočni. Dončić je serijo končal kot najboljši igralec Dallasa po točkah, skokih, podajah in ukradenih žogah, poudarja Guardian.

V zahvalo je sledila presenetljiva menjava v Los Angeles. Dallas jo je med drugim utemeljeval s pomisleki glede njegove obrambe in telesne pripravljenosti, čeprav je bilo v finalu očitno tudi, da preostanek moštva ni igral na ravni, potrebni za naslov.
Tudi obdobje pri Lakersih je bilo protislovno. Z Austinom Reavesom sta se dobro ujela, Dončić pa je zaigral ob LeBronu Jamesu, svojem otroškem idolu. Toda moštvo je dolgo ostajalo sestavljeno po načrtu iz obdobja Jamesa in Anthonyja Davisa, ne okoli Dončićevih prednosti. Premalo (uspešnega) meta za tri točke in pomanjkljiva obramba sta omejevala njegov domet.
Zdaj utegne dobiti priložnost, da Lakersi dokončno postanejo njegovo moštvo. James je odšel v Philadelphio, Los Angeles pa je pod košem okrepil Walker Kessler. Vprašanje je, ali bo prenovljena zasedba dovolj dobra, da resneje ogrozi Oklahoma City in San Antonio. Če ne bo, bo precejšen del odgovornosti skoraj neizogibno pripadel Dončiću.
Tu se začne širše vprašanje njegove kariere. Dončić je igralec kalibra MVP, a igra v obdobju Nikole Jokića in Shaija Gilgeous-Alexandra. V Dallasu je bil izjemen, toda njegove možnosti je omejevalo tudi vodenje kluba. Pri Lakersih so potrebovali čas, da so moštvo začeli prilagajati njegovemu načinu igre.

Hkrati njegove pomanjkljivosti niso skrivnost. V obrambi je lahko včasih premalo zavzet, sodniške odločitve ga hitro vržejo iz ritma, težave s poškodbami pa so se pojavljale prav v trenutkih, ko je bilo največ na kocki. Toda meja med osebno odgovornostjo in okoliščinami, ki jih igralec ne more nadzorovati, je pri Dončiću nenavadno zabrisana, navaja britanski časnik.
Pri 27 letih se zato že odpira razprava o njegovi zapuščini. Če bo kariero končal brez naslova NBA, mu bodo to neizogibno očitali. Enako velja za nagrado MVP. Toda prvenstveni prstani so v ekipnem športu preveč odvisni od soigralcev, zdravja in pravih okoliščin, da bi lahko bili edino merilo veličine posameznika.
Šport ima rad preproste zgodbe o zmagovalcih in poražencih. V takšnih pripovedih pogosto izginejo pravi trenutek, kakovost soigralcev, poškodbe in naključja. Dončićeva kariera je dober primer, kako težko je uspeh enega igralca ločiti od vsega, kar se dogaja okoli njega.

Še zanimivejše pa je vprašanje, kako Dončić vse skupaj doživlja. Na igrišču ima skoraj popoln nadzor nad napadom, vendar pogosto ne deluje kot človek, ki bi v tem posebej užival. S sodniki se prepira, frustracije kaže odkrito, v zadnjih letih pa se je večkrat znašel v položajih, ki jih ni ustvaril sam. Temu se pridružujejo še zahtevne okoliščine zunaj igrišča.
V razpravah o tem, ali bo Dončić izpolnil pričakovanja in kakšno mesto mu bo nekoč pripadlo v zgodovini lige NBA, se zato izgublja preprostejši vtis: eden najboljših košarkarjev na svetu pogosto ne deluje posebej zadovoljen. Morda bo prav nova sezona tista, v kateri bo lahko končno vodil moštvo povsem po svoje. Toda odprto ostaja vprašanje, ali bi možnost popolnega nadzora nad igro morda zamenjal za nekaj, česar na košarkarskem igrišču ni mogoče izsiliti – za nekoliko več miru, še dodaja novinar Guardiana. Lahko se strinjamo v marsičem ...
Komentarji