Mahkovic preprečil nepotrebno dramo

Riga – V latvijski metropoli je Union Olimpija 1. oktobra 1991 odigrala prvo uradno mednarodno tekmo po osamosvojitvi Slovenije in zmagala z 89:81 po zaslugi Slavka Kotnika (27 točk) in Dušana Hauptmana (26). Ob drugem obisku Rige je imela nekoliko lažje delo, v ospredju pa so bili mladi košarkarji, ki so bili pred 23 leti le idejni projekti njihovih staršev.

Brez Mirze Begića in Sasuja Salina, že dolgo tudi brez Dina Murića in vso sezono brez Jake Brodnika so Ljubljančani ohranili stoodstotno uspešnost na gostovanjih evropskega pokala, saj so pred tem zmagali v Istanbulu in Debrecenu. Ob takšnem iztržku ni prenagljeno reči, da jim že kar pripada mesto v drugem krogu tekmovanja, v katerega bodo napredovala štiri najboljša moštva iz vsake skupine. Zaustaviti jih ne bi smela niti tradicionalna nihanja, kakršnim se niso mogli ogniti niti včeraj. Prvo četrtino so po zadrskem receptu dobili kar s 26:5, v naslednji povečali prednost za dodatno točko, drugi polčas pa izgubili s 33:46 in omogočili gostiteljem, da so jim začeli resneje groziti.

Razveseljivo je bilo, da sta sprva potegnila košarkarja, v katere so se uprle oči zaradi odsotnosti Begića in Salina. Alen Omić je prispeval devet točk k vodstvu s 15:5 in odlično lovil odbite žoge (na koncu 16 skokov), Klemen Prepelič pa je znal brzdati svoj napadalni nagon in je nadomestil skromen met (iz igre 2:7) s šestimi asistencami. S sedmimi točkami v uvodnih desetih minutah pa je lepo poglavje zaokrožil Halil Kanacević. Rezultat začetnih desetih minut tekme kajpada tudi govori, da je Union Olimpija imenitno opravila svoje delo v obrambi, saj je v domačih vrstah iz igre zadel le center Ronalds Zakis, ki se je tudi pozneje izkazal kot najtrši oreh. Prvi strelec VEF Rige Gerald Robinson je v prvem polčasu dosegel le pet točk, drugi najučinkovitejši član moštva Janis Timma pa se tokrat sploh ni vpisal med strelce.

Po takšnem začetku je običajno težko nadaljevati, stožiško moštvo pa si je dodatno otežilo delo z lahkomiselnim pričakovanjem, da se bodo Latvijci predali. Pri umiritvi mladih soigralcev je odpovedal predvsem izkušeni Marko Marinović, ki je namesto, da bi organiziral igro, za vsako ceno preizkušal, ali mu prenagljeni meti za tri točke res ne gredo od rok. In ker mu niso, je krepko zgrešil vseh šest poskusov. S koši Luke Rupnika in spretnega Blaža Mahkovica, ki je včeraj metal za dve točki 8:9 in za tri 1:1, so gostje do glavnega premora vendarle ubranili večji del prednosti, ki je znašala že 48:24. Prevladoval pa je občutek, da se VEF Riga počasi le prebuja in da Union Olimpija preveč spoštuje govorice o nevarnih domačih strelcih za tri točke in jim na ta račun pušča preveč odprtega prostora za prodore.

In res, gostitelji so uvideli, da imajo še vedno možnosti za zasuk. Medtem ko so v prvem polčasu izgubili skok kar z 11:24, so ga v nadaljevanju dobili s 26:18, v tretji in zadnji četrtini pa so metali iz bližine kar 20:31. Ljubljančanom očitno ni prišel do živega niti podatek, da so Latvijci včeraj imeli komaj desetodstotni (2:19) izkoristek poskusov za tri točke, zato niso poskusili nepredušno zapreti rakete. Ko se jim je VEF Riga v 33. minuti približala celo na 58:66, pa je pobudo prevzel Mahkovic in brez odvečnega zapletanja stvari domala sam povišal naskok na 15 točk, po Rupnikovi trojki pa je semafor kazal že rezultat 62:80. Po vnovičnem jurišu domače zasedbe, s katerim je prepolovila zaostanek, se je marsikdo vendarle vprašal, kako bi se vse skupaj razpletlo, če bi Union Olimpija izvajala proste mete na svoji običajni ravni in ne 26:31 (82 %) kot v Rigi.

»Z zgolj desetimi košarkarji smo odlično začeli ter zaustavili Timmo in Robinsona. V napadu pa smo sprva imeli vse pod nadzorom. V drugem delu smo imeli manjšo krizo, ki je razumljiva, a smo strnili vrste in brez večjih težav zasluženo zmagali,« je po tekmi ocenil Olimpijin trener Aleš Pipan.