Mehičan in Argentinca smejo igrati za svoje, Prepelič ne

Težko je razumeti dvojna merila Reala in Barcelone pred nadaljevanjem kvalifikacij za SP 2019.

Objavljeno
12. september 2018 00.00
Posodobljeno
12. september 2018 00.00
Klemen Prepelič ni edini nenavadni primer v kvalifikacijah za SP. FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Čeprav imajo Turki obilo masla na glavah, so Španci najboljša prispodoba zmede v evropski košarki. Njihova zveza je trdno na strani FIBA, klubi podpirajo evroligo s sedežem v Barceloni. Ker se je reprezentanca morala lotiti kvalifikacij za SP brez vseh asov, se je mnogim celo zasmilila, a po prvem delu je poleg Litve, Francije in Nemčija edina z izkupičkom 6:0. Hkrati Španija soustvarja usodo Slovenije, ne le z rezultati.

Potem ko je izbrano vrsto zapustil Luka Vončina in se vrnil k Sixtu Primorski, ima selektor Rado Trifunović 15 kandidatov za petkovo gostovanje v Latviji in ponedeljkovo tekmo s Turčijo v Stožicah. Med njimi so štirje z delodajalci na Iberskem polotoku, ki so se po dogovoru španskih klubov lahko pridružili reprezentanci po 9. t. m., a po svoje je vsak drugačna zgodba. Vlatko Čančar (Burgos) in Luka Rupnik (Fuenlabrada) sta (poleg Matica Rebca) edina od »preživelih«, ki sta nastopila na vseh šestih dosedanjih tekmah kvalifikacij. Komaj 18-letni (in 210 cm visoki) Jurij Macura je že od leta 2014 član Baskonie, a po izgubljeni sezoni zaradi operacije kolena še vedno čaka na krstna nastopa v članskih zasedbah evroligaša iz Vitorie, na katerega ga pogodba veže še tri sezone, in slovenske izbrane vrste. Anthony Randolph pa se je prvič po lanskem EP vrnil pod državno zastavo in okrepil ugibanje brez konca.

Le kako je možno, da je Real prižgal zeleno luč Američanu s sveže natiskanim slovenskim potnim listom, ki je z letno plačo okoli dveh milijonov evrov eden od dražjih košarkarjev madridskega moštva, ne pa Slovencu Klemnu Prepeliču, se upravičeno sprašuje Evropa. Pravega odgovora ni, ne nazadnje je težko ugotoviti, kako motiviran je Prepelič za igranje v reprezentanci po štirih porazih v prvih šestih kvalifikacijskih nastopih in kako podjetna je bila slovenska zveza. A tudi pri drugih primerih je težko najti sledi logike. Real bo denimo konec tedna prispeval v špansko reprezentanco le enega moža, lahko pogrešljivega Santija Yusto, in tudi pri tujcih ima zelo pisana merila.
 

Baskonia začasno brez 11 mož


Poleg Randolpha bodo lahko barve svojih reprezentanc branili Mehičan Gustavo Ayon ter Argentinca Facundo Campazzo in Gabriel Deck, čeprav jih čakajo naporne poti, drugi ne. Zato bi bilo zanimivo slišati pojasnilo, kakšna je razlika med dvema novincema v madridskem moštvu, ki sta bila med najboljšimi na sobotni pripravljalni tekmi z Burgosom – Deckom (12 točk) in Prepeličem (9). Podobno se je stvari lotila Barcelona, saj bo omogočila igranje za reprezentanco le Špancu Pierru Orioli in Kanadčanu (slovenskih korenin) Kevinu Pangosu. Jaka Blažič bo podobno kot Španca Victor Claver in Pau Ribas, Latvijec Rolands Šmits in Ukrajinec Artem Pustovij iz slovenske skupine kvalifikacij ter Francoza Thomas Heurtel in Kevin Seraphin in poškodovani Madžar Adam Hanga ostal v Kataloniji. Baskonia je bila medtem precej bolj prilagodljiva in bo med četrtim kvalifikacijskim ciklom izgubila kar 11 košarkarjev, čeprav jo podobno kot Real, Barcelono in Monbus že 21. in 22. t. m., čaka španski superpokal, Unicaja pa bo omogočila reprezentančni skok sedmim igralcem.
Naj razume, kdor zmore.